Janez Pavel II. papež globoke viere an kuraže

Stuo liet odtuod, 18. maja 1920, se je na Poljskem rodiu Karol Wojtyla, ki je biu 16. otuberja 1978 izbran za papeža ku rimski škof. V zadnjim stuolietju je biu narbuj mlad papež, saj je imeu samuo 58 liet. Potlé je vodu vesoljno Cierku do 2. obrila 2005, skor 27 liet. Tuole je zelò dug cajt za navade naše Cierkve. Naglih ku se je pokazu na procelju Sv. Petra, so vsi mogli videti, de je niek’ nenavadnega, zak’ je pozdravu množico ljudi zbranih na targu pred baziliko. Navadno je po izvolitvi novi papež samuo požegnu ljudi. On pa jih je pozdravu an poviedu odkod je paršu an kuo želi dielati; celuo biti popravljen, če naprave kajšno napako v novim jeziku: »Se sbaglio, mi corriggerete! « Biu je človek globoke viere an mističnega duha, kar se je moglo videti an čuti vsierode, koder je hodu. V vsiem tuolim nie zapustu tudi športnih navad, ki se jih je biu naučiu že na Poljskem. Rad je plavu, hodu po gorah an smuču. Takuo je luožu kupe telesne an duhovne potriebe. Za vse tuole an za tiste, ki niesam poviedu, je biu že lieta 2014 razglašen za svetega od papeža Frančiška proglaš.

Na dan vstoličenja, 22. otuberja 1978, je vse poslušauce presenetiu s svojim govorom, posebno kàr je povabu vse ljudì, naj se na bojé Kristusa, ampa’ naj mu odprejo svoja vrata, de Odrešenik pride k njim. Zastopiti je vsiem dau, de sta njega skarb Kristus an oznanjevanje Evangelja. Tuole je dielu celuo življenje, do zadnjega, tud’ kar so mu močì popunoma zmanjkale. Kristus je biu njegà skarb, dielo, tarplenje an veseje. Biu je kristjan, duhovnik, škof an papež globoke viere an kuraže. Bau se nie ničesar, zak’ se nie bau umreti. Od smarti se je parvi krat riešu, kadar ga je Alì Agca 13. maja 1981 na targu Sv. Petra ustrielu an huduo ranu. Pa se je že ‘an tiedan potlé od špitala pokazu na televiziji. Pozdravu je vse an spet požegnu vas sviet.

Nečem naštieti vsieh reči, ki jih je nardiu, pa vsaj ‘ne dvie muoram dodati. V tarkaj potovanj, ki jih je imeu po svietu, je nimar vabu vse ljudi an posebno voditelje narodu, naj dielaljo za mier, ki ga takuo potrebujemo. Pa je skarbeu tudi, de se vse viere an pobožnosti na svietu srečajo v Assisiju. An tuole mu je uspelo. 27. otuberja 1986 so se skor vse viere na svietu zbrale, za skupno celodnevno molitev za mir. Posmislimo, kakuo je važno, de viere skarbé za mier an ušafajo pot za medsebojno spoštovanje, po tarkaj žalosti an sovraštva, ki so ga tudi one povzročile. Tala je bla gotovo narbuj liepa pobuda Janeza Pavla. Upanje je, de puojde naprej.

Seviede tudi ‘an papež ima svoje napake an ne samo Cierku, za katero je prosu odpuščanje za vse pregriehe, ki jih je nardila v zgodovini. Pa tudi on je pretiru vsaj v eni stvarì. Italijanski casnikar G. Zizola je, na njenkim srečanju v Vidnu lieta 2004 jau, de že 26 liet imamo samuo

adnega škofa za vso Cierku; ne adnega papeža, pa škofa. Tuole je puno škodovalo posebno po njegà smarti, zak’ niesmo imieli vič tiste zbornosti, skupnosti, sodelovanja z vsiemi Cierkvami. Četudi se je Janez Pavel II. pokazu ku bojevit vodja vsieh kristjanu, je zmanjku glas krajevnih Cierkvi, ki so bogatja za vse. Za tuo skarbi aktualni papez Frančišek, ki gleda dati vriednost vsaki cierkvi an dopuniti tisto praznoto, ki je nastala. Takuo od adnega do druzega se rečì zbuojšajo v čast Bogu an dobro ljudem.

Marino Qualizza

 

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp