Huda pruotislovenska provokacija

 
 
De bi dosegli naše pravice, smo Slovenci v videnski provinci in tudi ostali pripadniki naše manjšine v Italiji šli nimar po demokratični poti. Spoštovali smo zakone in odločbe raznih ustanov, tudi kàr nam nieso šle pru al' so ble celuo karvične do nas. Zakona, ki varjeta naš jezik in našo kulturo, smo čakali vič ku 50 liet, odkar je šla v veljavo italijanska kostitucjon. Samuo dobri Buog vie, dost smo se maltrali, de bi biu uresničen 6. artikol, ki ukazava spoštovanje jezikovnih manjšin.
Nobednemu nie še paršlo v pamet, de bi dielali kakor Niemci na Južnim Tirolskim, ki so nucali bombe, de bi Rim odparu useša na njih zahteve. Par nas smo nimar nucali muoč kulture in argomente pravice. Tudi kàr je bluo za obupati. Na nieko vižo, smo se obnašali kakor Ghandi, ki se je tuku proti Angležam v Indiji z nenasilnimi sredstvi.
Tista izbiera se je pokazala te prava. Saj smo dosegli, vsaj na papiru, kar smo želieli. In tuole nam je v zadoščenje in ponos.
Zatuo nam smardi po hudi provokaciji, de so nepoznani judje vederbali nekatere ciestne tabele pred vasmi srienskeka, podutanskega, sauonskega, špietarskega, praponskega in podbunieškega kamuna. S čarno, modro in armeno farbo so arzbrisali imena po italijansko in pustili tiste po slovensko. Kjer nie bluo slovenskih imen, so jih pa napisali. Na ciesti, ki peje na Staro Goro, so se pojavili takuo naumni napisi, de se zdi, de jih je lahko vekuštala samuo bouna pamet.
Na žalost nie takuo. Umazanega diela nie nardiu adan sam človek. Gre za lepuo orkestrirano in izpejano akcijo. Drugač bi se na moglo pomazati tabel in pisati na ziduove od Dolenje do Štupce v adni sami noči.
Prava politična provokacija. Pruot Slovencam in vsiem tistim, ki v naših krajeh dielajo, de bi domači ljudje živieli v mieru in spoštovanju med sabo. Sigurno zaviedni Slovenci, tisti, ki imajo par sarcu svoj jezik in svojo kulturo, tajšnik reči na dielajo.
Dobro vemo pa, de so pred lieti trosili cveke po ciestah, pisali pruotislovenke napise in mazali slovenske imena italijanski nacionalisti. In če je umazano dielo paršlo iz rok človieka, ki se darži za pravega Slovenca, tele nie vriedan biti v naši skupnosti.
Tela akcija pa nie te parva take viže. Niek podobnega je že bluo na začetku devetdesetih liet prejšnjega stuolietja, kàr se je Slovenija osamosvojila in je na dan parhajala resnica o pruotislovenskih skritih organizacijah, ki so ble aktivne po drugi svetovni vojski.
Tekrat so se v nekaterih zapuščenih sudajških objektah v Nediških dolinah pokazali čudni ognji in smiešni letaki/volantini podpisani »Benečija ok«. Šele se na vie tudi, zaki je zgoriela cierku par Štuoblanku in kaduo je pošju karabinierje gledat orožje, ki naj bi ga v matajursko cierku skriu mons. Paskval Gujon.
Tele krat rieč še buj smardi, potle ki je podutanski šindik, Beppino Sibau poviedu, de je tela parložnost, de bi napravili referendum, takuo de bi se viedelo, dost zaviednih Slovencu je v Benečiji. Hude besiede je poviedu tud srienski šindik Mauro Veneto, zagrizen pruoti Slovencam. Mazanje tabel je s slovenskimi organizacijami povezu tudi čedajski regjonalni konsiljer Roberto Novelli (Pdl). Na tuole so močnuo reagirali predstavniki Inštituta za slovensko kulturo, Sveta slovenskih organizaciji in Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so šli h karabinierjan in napravili denunčjo pruot neznanin mazačam. Zagrozili so z denunčjo tudi konsiljerju Novelliju, če se na opraviči na svoje besiede, in videnskemu dnevniku »Messaggero Veneto«, ki nie objavu odogovoru slovenskih organizacij.
Lepuo in dobro so nardili. Nobedan na smie brez ražona nas napadati in kriviti naših organizacij za umazane diela.
Tudi šindiki so škodo prijavili. Zaries bi bluo lepuo, če bi karabinierji in policija odkrili, kaduo je napravu tiste umazano dielo. Jasno poviedano, trošta nie puno. Saj nieso nikoli ušafali ljudi, ki so mazali in celuo kradli slovenske tabele.
Zatuo je cajt, de domači ljudje, posebno tisti, ki imajo v rokah kamune — naj se imajo za Slovence al' pa ne — reagirajo na provokacijo s tem, de hitro očedijo in postroijo pomazane in vederbane tabele ter nastavijo nove tabele v dvieh jezikah v kamunah Podbuniesac, Sauodnja in Dreka, kjer jih še niemajo. Tele bi biu te narbuojš odgovor. V pravim duhu demokracije.