Navadno si za novo leto želimo vse narbuojše, posebno če lieto, ki je za nami, ni bilo takuo srečno, ku smo parčakovali. Za glih reči, posebno zadnjih pet liet, smo vsi utarpieli an še tarpimo tisto veliko krizo, ki niema še konca. Zatuo so novoliet- na voščila se buj potriebna, de naj dajo vsaj nomalo upanja za naprej. Lietos pa smo začeli novo lieto vsaj z adno lepo an veselo novico, četudi smo jo doživeli ob koncu preteklega lieta. Novica, ki zaries arzveseli, je maša po slovensko, ki smo jo molili v Špietru na bozično nuoč. Kduo bi se čaku, de se bo zbralo tarkaj ljudì, de je bila velika cierku nenavadno puna? Če pomislimo, de se je tuole zgodilo 80 let po prepuovedi slovenskega jezika v cierkvah, moremo zaries tarditi, de se čudeži ponavljajo tudi donas. An če pomislimo, de se je tuole zgodilo v Špietru, ki je postalo središče tiste prepuovedi, se lahko zaries arzveselimo. Stvari so se takuo močnuo spremenile, de smo presenečeni an veseli pravega veselja. Veselje sam videu na obrazih ljudì, ki so bili par maši an tuole je dalo tudi mene posebno veselje, ki san ga skušu pokazati an oznaniti, de na bomo zgubili pomiena telega dogodka. Za tuole veselje nam je pomau tudi pevski zbor Rečan, ki je spremlju mašo an nam predstavu naše lepe božične piesmi, ki so nas iskreno navdušile. Naj vsiem, zboru an ljudstvu, gre naša velika hvala, zak’ smo videli velike reči, kakor pastirji v Betlehemu. Praznovali smo učlovečenje Sina božjega za našo odrešenje. Tuole učlovečenje se nadaljuje od lieta do lieta, ampak je letos dobilo novo podobo: učlovečenje božje besiede v naši Benečiji, v našem ljudstvu, takuo de je resnica Evangelija postala še ankrat donašnja resnica, dana posebno za nas, ki smo dobili kot nieko plačilo za tarkaj liet zaničevanja an strahu. Zaries novi časi so se odparli an upamo, de se ne zaprejo vič. Seviede težave ostajajo, a smo dobili vsi novo muoč, de jih bomo znali preomagati. Kar na moremo imeti od samih naših moči, nam je dano od božje milosti, ki uzbuja v nas zaries novo upanje, de bomo znali si pomagati an ne čakati križam rok. Takuo, naj bo telo novo lieto v znamenju božjega žegna an božje ljubezni, ki jo bomo znali tudi deliti med nami.
Msgr. Marino Qualizza
Nell’editoriale il direttore responsabile del Dom mons. Marino Qualizza commenta la sorprendente partecipazione alla messa di Natale in lingua slovena. “Se pensiamo che questo è avvenuto 80 anni dopo la proibizione della lingua slovena nelle chiese da parte del fascismo, possiamo affermare che i miracoli avvengono anche oggi. E se pensiamo che questo è avvenuto proprio a San Pietro, centro della proibizione, possiamo solo rallegrarci. Sono avvenuti cambiamenti così profondi che non possiamo fare altro che godere di una felicità vera. Felicità che ho visto sui volti delle persone che hanno partecipato alla messa che hanno comunicato poi anche a me. Ho provato a trasmettere questa felicità durante la celebrazione in modo tale che non si perdesse il significato di questo importante avvenimento”.
Mons. Marino Qualizza
