More biti, de se vsi še nieso prepričali, de smo v Svetem lietu, ki po navadi pade vsakih 25 liet, takuo de tudi Post, ki ga začnemo 5. marča, ima poseben pomien an ga muoramo živieti na posebno vižo. Vemo, al’ bi imieli viedeti, de postni cajt traja 40 dni, v spominu tistega posta, ki ga je v puščavi doživeu Jezus Kristus. S tuolim se je parpravu na njegà dielo, ki je bluo oznanjevanje Evangelija.
Tudi za nas je Post parprava na dva dogodka, tuo je na Veliko nuoč an kristjansko življenje v duhu Velike noči. Vsi se zaviedamo, de je Post izgubiu svoj obraz an duh; skor se na zmisnemo nanj, tajšnega, ki so ga ankrat naši stari ljudjè živieli. Zatuo nan Sveto lieto dà lepo parložnost, de nazaj obudimo našo viero an se parpravimo, za buj globoko spoznati Sveti Evangelij an posebno pomien ustajenja Jezusa Kristusa.
Najparvo se parpravimo na Veliko nuoč, ki je sarce naše viere. Vstali Kristus je resnica, ki rieše vas sviet an namodpusti griehe, de bomo spet svobodni ljudjè, tiste svobode, ki jo je parnesu na sviet sam Kristus.Kristusovo vstajenje muora biti nimar pred našimi očmi, de bomo znali živieti, takuo ki je On živeu. Če v donašnjih cajtah smo pozabili na viero, imamo sada nazaj parložen cajt, de jo spet oživimo an z njo oživiejemo tudi splošno, celuò življenje.
Videmo, de so naše hiše an naše cierkva ostale prazne. Nie vič ljudì v vaseh an le malo se jih rodi; malo jih hode v cierku.
Tele dvie rečì sta povezane med sabo. Problem je velik, sa’ se je zmanjšalo upanje an morebiti tudi ljubezan do naše zemje. Post nas muora parpejati na pot življenja, tudi navadnega življenja, kot je rojstvo. Takuo videmo, de nas naša viera peje h konkretnim rečem, nie kjek izmišljenega, ki niema opuore na tleh. Zlo riesna an konkretna je, zak’ je povezana z realnim življenjem.
V drugi varsti pa se muoramo potruditi, de bomo poznali an živieli, takuo ki prave an vpraša Evangelij. Muoremo znati, kar prave Sveto Pismo, de bomo znali tudi doživieti, kar smo se naučili. Učenje na smie ostati samuo teorija, muore postati tudi praksa. Tuo je, de muoramo živieti, kar je napisano v Evageliju, če ne niesmo pravi an riesni kristjani.
Zatuo na moremo pustiti, de tuole Sveto lieto puojde naprì brez našega spreobarnjenja, zak’ je tele njega namien. Pomisliti muoramo, de spreobarnjenje ima v sebè prenovitev sveta, tistega malega, ki je okuole nas, an tistega velikega, ki je v rokah velikih poglavarju, zak’ tud’ za nje vaja Sveto lieto. Buojši sviet je v naših rokah, če se zavedamo, de smo pravi kristjani. Takuo skarbìmo za naš majhani sviet Benečije an za veliki sviet, ki potrebuje mierù an sprave. An za tuole je potrieban naš doprinos.
Marino Qualizza
Nell’editoriale per l’inizio della Quaresima, il direttore responsabile del Dom, mons. Marino Qualizza, scrive: «Non possiamo lasciare che questo anno santo passi senza la nostra conversione, perché è questo il suo scopo. Dobbiamo pensare che la conversione porta in sé il rinnovamento del mondo, di quello piccolo, che ci circonda, e di quello grande, che sta nelle mani dei grandi leader, perché l’anno santo è anche per loro. La costruzione e di un mondo migliore è nelle nostre mani, a patto che siamo convinti di essere veri cristiani. Perciò prendiamoci cura del nostro piccolo mondo della Benecia e del mondo intero, bisognoso di pace e riconciliazione. Per questo è necessario il nostro contributo.
