Kàr je 3. junja stopila v veljavo odločba Italijanske vlade, po kateri kduor živi blizu konfina, v pasu 60 kilometru, lahko gre v Slovenijo in se v Italijo varne v cajtu 24 ur, nie dužan napraviti brisa (tampona) za boliezan Covid-19, so se Benečani, Rezijani in Kanalčani rzveselili. Puno od njih je hitro skočilo čez konfin bo bencin, v butige, v gostilne, na sprehod. Na Faceboocku in drugih solcialnih omrežjih smo opazili, de je veliko število Benečanu tudi takih, ki ne sodelujejo v slovenskih organizacijah, nestarpno čakalo odpartje konfina.
Tudi tuole kaže, kako so naši ljudje navezani na Slovenijo, ki v telih dneh praznuje 30 liet, odkar se je rešila Jugoslavije in nje komunističnega režima.
25. junja 1991 se je po procesu, ki je traju nekaj liet in šu skuoze zlo tekže momente, rodila neodvisna in demokratična slovenska daržava. Prelomnica je bla pru sigurno spomladi lieta priet, kàr so demokratične sile, združene v koaliciji Demos, udobile parve svobodne volitve po drugi svetovnivojski.
Natuo so Slovenci dičemberja tistega lieta na referendumu z ogromno večino (88,5 par stuo vsieh tistih, ki so imieli pravico glasovati, in kar 94,8 par stuo tistih, ki so na referendumuglasovali) odločili, de čejo živieti v svobodni in samostojni daržavi. Po razglasitvi so svojo odločitev kuražno ubranili v desetdnevni vojski, po napadu jugoslavanske armade, de bi jo daržala zavezana v beograjških kietnah.
Takuo smo tudi Slovenci v videnski provinci zaživieli brez zidu za harbatam, saj so Benečija, Rezija in Kanalska dolina tarpiele za težak politični, ideološki in ekonomski konfin. Neodvisnosnost Slovenije je pomenila konac tamavih liet. Nje vstop v zvezo NATO, v Evropsko Unijo in Schengensko območje je stanje še zbuojšalo.
In donašnji dan imamo Slovenji močno opuoro, kàr branimo naš jezik in našo kulturo. Kakor se je zgodilo tudi pred kratkim.
Ezio Gosgnach
