Je že kajšno lieto, ki se guorì o arzovju turizma v naših dolinah an gorah, pa na videmo velikih rezultatu. Tele dni smo se pogovarjali o telem neuspehu an smo paršlì do telih prepričanj, sevieda, z veliko miero improviziranosti.
Če pogledmo nazaj, manjku sedamdeset liet, kadar san jih imeu deset, so bli vsi naši kraji ku ‘an sam vart. Vse je bluo obdielano: njive, puoja, sanožeta, hosti. Nie bluo zapuščenega sveta. Moremo reči, de je bluo puoje skor buj čedno ku vasi.
Imam šele pred očmi mierski brieg, ki je stau ne daleč pred mojo hišo. Do pu brega so bli vinogradi an drugod puno sadnih dreves.
Samuo v naši domači kimetiji smo imieli vsako sorto sadu, ki jih je biu vsadiu nono, an je kajšan drieu ostu do donas, čelih je vse zapuščeno.
Pomislimo, kì sort sadja se je zgubilo an po sanožetah tarkaj rastlin, ki jih nie vič.
Ostala je sama host. An tista zadost zanemarjana, čelih gozdni čuvaji gledajo poravnati, kar se more, zak’ je host ostala edina pomuoč za tiste, ki dielajo na telem teritoriju.
A je Benečija zaries zdriela za turizem? La Benecia è davvero matura per il turismo?
Če pogledmo nazaj, manjku sedamdeset liet, kadar san jih imeu deset, so bli vsi naši kraji ku ‘an sam vart. Vse je bluo obdielano: njive, puoja, sanožeta, hosti. Nie bluo zapuščenega sveta. Moremo reči, de je bluo puoje skor buj čedno ku vasi.
Imam šele pred očmi mierski brieg, ki je stau ne daleč pred mojo hišo. Do pu brega so bli vinogradi an drugod puno sadnih dreves.
Samuo v naši domači kimetiji smo imieli vsako sorto sadu, ki jih je biu vsadiu nono, an je kajšan drieu ostu do donas, čelih je vse zapuščeno.
Pomislimo, kì sort sadja se je zgubilo an po sanožetah tarkaj rastlin, ki jih nie vič.
Ostala je sama host. An tista zadost zanemarjana, čelih gozdni čuvaji gledajo poravnati, kar se more, zak’ je host ostala edina pomuoč za tiste, ki dielajo na telem teritoriju.
Zatuo smo zaparli naš pogovor s telo mislijo: če čemo, de turisti pridejo v naše doline an se ustavijo, je trieba, de ušafajo parmieren prestor, vse čedno an lepuo, zak’ tu garbido, mimo te dujih praset, je težkuo, de se kajšan vsedne. Vasi, ki so že čedne an zadost olievšane, muorajo biti obdane s čednim puojam. An ljudje ratajo gostoljubni, zak’ imajo, kaj za ponuditi an dati. Ku povsierod je na žalost pandemija dala zadnji žlah nekaterim dobrim gostilnam, ki so imiele močne korenine par nas. Adne pa so se posušile, zatuo ki nie nobedenga, ki bi peju dielo naprej.
Imamo pa pred sabo liep zgled srienjskega kamuna. Tam so zastopili, kar smo priet napisali, saj so začeli ohraniti njive an puoja an čediti sanožeta.
Če se na tolo dielo godì, de tudi mlade družine, ki jiih je že malo, ostanejo par nas, se sigurno kjek zgane an kjek zacvedè nazaj.
Naša dežela je liepa sama od sebe, a ji muoramo pomagati, de postane še buj liepa an parljubljena domovina za naše ljudi, sevieda tudi odparta turistam.
Marino Qualizza
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Pomoč za slovenščino in nemščino _ Aiuto per lo sloveno e il tedesco
Izšli spomini msgr. Marina Qualizza _ Pubblicate le memorie di mons. Marino Qualizza
Iz Clevelanda na obisk v rojstno vas g. Jožefa Škvora _ Da Cleveland per conoscere il paese di don Giuseppe Scuor
Umetna inteligenca, prva grožnja demokracije _ L’IA prima minaccia alla democrazia
Ne spreglejte v Domu 30. septembra _ Non perdete il Dom del 30 settembre
Buog loni, g. Ghenda _ Dio la ricompensi, don Ghenda
Kupe sta šla v Ljubljano _ Insieme a Lubiana
Gospod Giovanni Vogrig na čelu »shizme« v Pignanu _ Don Giovanni Vogrig a capo dell’effimero «scisma» di Pignano
S kolesom iz Alp do Jadranskega morja _ In bici dalle Alpi al mare Adriatico