Dviestuodva na dvojezičnem vičstopinskem inštitutu v Špietru, 284 v Kanalski dolini, skoraj 250 v Terskih dolinah, skoraj 150 v Tavorjani in Prapotnem. Če dodamo tiste, ki obiskujejo slovenščino pri Sv. Kvirinu in na sriednji šuoli Bearzi v Vidnu, v prihodnjem šuolskem lietu se bo v šuolah videnske pokrajine učilo slovenskega jezika kajšnih 900 otruok, čeč an puobi. Številka je zaries velika, še posebno če pomislimo na demografsko zimo, ki vse vič maltra našo deželo, Italijo in Evropo.
Seviede je velika razlika med šuolami v intenziteti in kvaliteti učenja slovenščine. Narbuj popun pouk slovenskega jezika nudi špietarska dvojezična šuola. V pomladni sekciji, v vartacu, v primarni in v nižji sriednji šuoli se otroci vsak dan uče po slovensko in na koncu pardobijo tako znanje jezika, ki jim omogoča nadaljevanje šuolanja na višji sriednji šuoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Tarstu, v Sloveniji in tudi na Slovenski gimnaziji v Celovcu v Avstriji. V vičjezični šuoli v Kanalski dolini, se pravi v vartacu in primarni šuoli v Ukvah ter v vartacu, primarni in nižji sriednji šuoli na Tarbižu, imajo vsak dan pouk slovenščine in v slovenščini.
V vartacu in primarni šuoli v Tipani imajo ure slovenskega jezika celuo lieto. Na Njivici, Ahtnu, Fuojdi, Čampeju, Tavorjani in Prapotnem so ure slovenščine v vartacih in primarnih šuolah v sodelovanju z združenjem don Eugenio Blanchini samuo kajšan miesac na lieto. Pa je že dobro, potlé, ki je lieta 2013 zaradi maksimalizma nekaterih občinskih uprav in nekaterih slovenskih organizacij propadu poskus dvojezičnih šuol v Terskih dolinah. In sada se šieri ideja, de bi v Ahtnu in Fuojdi paršli do trijezičnih šuol (italijansko, slovensko in furlansko) po modelu Kanalske doline.
Podčartati je trieba, de v Kanalski dolini in Terskih dolinah so vsi otroci vpisani na učenje slovenskega jezika, četudi bi se mu po leču lahko odpoviedali, kar vaja tudi za niemško in furlansko. Miseu gre na beneške duhovnike, ki so 60 liet odtuod, kàr so nekateri tieli prenest taržaški in goriški model še v vidensko provinco, vprašali, de se na loči domačih otruok in pride slovenski jezik v vse šuole. Lokalni nacionalisti, seviede, tuolega nieso tieli čuti, pa kar se dogaja donašnji dan, kaže, de so gaspuodi nunci imieli prù.
Ezio Gosgnach
Nell’editoriale, il direttore responsabile, Ezio Gosgnach, illustra i dati statistici e la situazione delle iscrizioni nelle scuole per l’anno scolastico 2026/2027. Circa 900 bambini studieranno lo sloveno nelle scuole della provincia di Udine: 202 bambini nella scuola bilingue di San Pietro al Natisone, 284 in Valcanale, quasi 250 nelle Valli del Torre e circa 150 tra Torreano e Prepotto, ai quali vanno aggiunti scolari e studenti che frequentano i corsi a Udine, presso la parrocchia di San Quirino e alla scuola media Bearzi. Un numero significativo, soprattutto considerando il calo demografico in Italia ed Europa.
L’offerta educativa però non è per tutte le scuole uguale. Il percorso più completo è quello della scuola bilingue di San Pietro, dove lo sloveno, a pari dell’italiano, è lingua d’insegnamento dalla sezione primavera fino alla scuola media. Anche nella Valcanale, nelle scuole di Ugovizza e Tarvisio, lo sloveno viene insegnato quotidianamente sia come materia e sia come lingua veicolare. Nelle Valli del Torre l’insegnamento è più limitato: a Taipana si svolge durante tutto l’anno, mentre in località come Vedronza, Attimis, Faedis, Campeglio, Torreano e Prepotto i corsi, organizzati con il sostegno dell’associazione don Eugenio Blanchini, durano solo alcuni mesi. Da tutte queste esperienze nasce ora l’idea di sviluppare in futuro scuole trilingui (italiano, sloveno e friulano) sul modello già avviato in Valcanale.
Significativo è che in Valcanale come nelle Valli del Torre all’insegnamento dello sloveno, che è facoltativo, aderiscono tutti gli allievi delle scuole. Questo riporta alla mente il fatto che i sacerdoti beneciani, negli anni Sessanta, non fossero favorevoli ad adottare il modello triestino e goriziano, cioè istituire scuole con lingua d’insegnamento slovena anche in provincia di Udine, bensì d’introdurre la lingua slovena nelle scuole già esistenti. I nazionalisti locali, però, non ne vollero sapere, ma ciò che sta succedendo attualmente dà ragione ai sacerdoti di quella volta.
Traduzione e riassunto: D. D.









