Želimo, da bo Evropsko združenje čimprej zaživelo
Druga svetovna vojna je globoko zarezala v odnose med Posočjem in obmejnim območjem Videnske pokrajine. Nejasno stanje glede bodoče meje med Jugoslavijo in Italijo je trajalo do podpisa mirovne pogodbe med obema državama, 10. februarja 1947 v Parizu, oziroma do uveljavitve te pogodbe 15. septembra 1947. Posočje je pripadlo Jugoslaviji, Beneška Slovenija, Rezija in Kanalska dolina pa Italiji.
S sklenitvijo Londonskega memoranduma leta 1954 se je izteklo najbolj napeto obdobje v jugoslovansko-italijanskih odnosih. Začelo se je novo obdobje postopnega uvajanja obmejnega sodelovanja na podlagi Videmskega sporazuma iz leta 1955 in Rimskega sporazuma iz leta 1962. Že v šestdesetih letih 20. stoletja je meja med obema državama veljala za najbolj odprto mejo v Evropi med državama z različno družbeno ureditvijo. Dokončno so mejo med obema državama določili Osimski sporazumi, sklenjeni novembra 1975. Junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost.
Za obmejno prebivalstvo je bil najbolj pomemben Videmski sporazum, ki je omogočil velikanski obseg trgovine v Posočju in bližnjih obmejnih krajih v Italiji. Čez mejni prehod Robič-Štupca je prešlo letno skoraj dva milijona ljudi. Kobarid je bil dobesedno okupiran z gosti iz Italije. Prav vsak dan je bilo v Kobaridu tisoče italijanskih kupcev bencina, mesa in drugih dobrot.
Od sredine šestdesetih do sredine devetdesetih let je bil Kobarid cvetoče trgovsko središče. Velikega obiska iz Posočja so bili deležni tudi obmejni kraji na italijanski strani, predvsem Čedad.
V začetku šestdesetih let so tolminski občinski možje začeli navezovati stike z obmejnimi občinami na italijanski strani in s predstavniki slovenske manjšine v Videnski pokrajini.
Leta 1971 so se začela novoletna srečanja med Slovenci iz Posočja in Videnske pokrajine, ki so najbolj zaslužna za poglobitev medsebojnih stikov. Zadnjih dvajset let so ta srečanja obogatena tudi s pogovori o sodelovanju upraviteljev z obeh strani. K temu je veliko pripomogla tudi vključitev Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in šengensko območje leta 2007.
Evropska unija ima posebne oblike in načine, uvedene za povezovanje obmejnih območij dveh ali več sosednjih držav. Taka oblika je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS). Tako združenje lahko ustanovijo občine z namenom poenostaviti in pospeševati čezmejno sodelovanje ter tako krepiti ekonomske in socialne povezave.
Ustanovitev EZTS bi bila zelo dobrodošla za prebivalstvo Posočja in obmejnih krajev Videnske pokrajine, saj bi omogočila učinkovito koriščenje evropskega denarja.
Tega so se zavedali tudi člani Posoškega kolegija, ki je v Posočju deloval od leta 2003 do leta 2016. Člani kolegija so bili posoški župani, poslanci, načelnik upravne enote in direktorji nekaterih ustanov.
Kolegij je leta 2010 večkrat obravnaval možnost ustanovitve EZTS med Posočjem in občinami v Videnski pokrajini. Županom Čedada, Špetra, Čente in Trbiža je poslal pismo, v katerem je predlagal, da se ustanovi EZTS med Posočjem in območjem od Trbiža do Čedada. Sklicana je bila tudi skupna seja, ki so se je udeležili župani in podžupani nekaterih občin iz obmejnega območja Videnske pokrajine. Zadolžili smo Posoški razvojni center in agencijo IKRA, da pripravita strokovne osnove za ustanovitev EZTS. Strokovne osnove so bile nato pripravljene, a pri občinah na italijanski strani nismo zaznali nikakršnega interesa za ustanovitev EZTS.
Čakati je bilo treba dolgih 16 let, da so na obeh straneh nastopili energični ljudje, ki vidijo v ustanovitvi EZTS veliko priložnost za medsebojno povezanost in veliko korist za obmejno prebivalstvo.
17. januarja letos je bilo v Kobaridu 54. srečanje Slovencev iz Videnske pokrajine in Posočja. Pred tem srečanjem so se zbrali obmejni župani in podpisali Pismo o nameri za ustanovitev EZTS.
Storjen je bil prvi pomemben korak. Sedaj je treba delati hitro in učinkovito naprej. Sprejetje statuta in drugih dokumentov EZTS ter potrjevanje na obeh vladah se mora odviti čimprej. Poti in postopki so znani, saj že deluje EZTS na Goriškem, pripravlja se ustanovitev na Krasu.
Naš bodoči EZTS bo imel sedež v Špetru. Združenje bo tudi priložnost za zaposlitev mladih, izobraženih domačinov.
Za premik pri ustanavljanju EZTS so se zbrali pravi ljudje. V Benečiji je glavni motor predsednik Gorske skupnosti Nadiža – Ter Antonio Comugnaro, skupaj z udeleženkama Civiforma Renato Purpuro in Saro Diodato, ter vodjo kabineta predsednika dežele FJK Sandro Sodini.
Na posoški strani glavno breme nosi direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor s sodelavci.
Želimo, da bi EZTS čimprej zaživel. To je zadnji vlak, ki bo prinesel večje blagostanje obmejnemu prebivalstvu Posočja in Videnske pokrajine.
Verjamem, da nam bo uspelo!
Zdravko Likar
La Seconda guerra mondiale ha segnato profondamente i rapporti tra il Posočje e le zone di confine della provincia di Udine. Dopo anni di incertezza sui confini, la situazione si è stabilizzata (1947-1975), aprendo gradualmente una fase di collaborazione transfrontaliera, favorita da accordi bilaterali e, più tardi, dall’ingresso della Slovenia nell’Unione europea e nello spazio Schengen.
Per la popolazione di confine un passaggio fondamentale è stato il Videmski sporazum (Accordo di Udine) del 1955, che ha reso possibile un intenso scambio commerciale e umano. Per decenni Kobarid e altri centri sono stati luoghi di forte interazione tra cittadini italiani e sloveni. Nel tempo si sono rafforzati anche i rapporti istituzionali, grazie a incontri regolari e al dialogo tra amministratori locali.
In questo contesto si inserisce l’idea di creare un Gruppo europeo di cooperazione territoriale (GECT), strumento promosso dall’Unione europea per facilitare la collaborazione tra territori di confine e l’accesso ai fondi europei. Un primo tentativo era stato avviato già nel 2010, senza però trovare riscontro sul versante italiano.
Il 17 gennaio, a Kobarid, i sindaci delle aree di confine hanno firmato una lettera d’intenti per la costituzione del GECT, segnando un passo decisivo dopo anni di attesa. La sede sarà a San Pietro al Natisone. L’obiettivo è avviare rapidamente la nuova struttura, che potrà offrire nuove opportunità di sviluppo e anche di lavoro per i giovani del territorio. Il GECT viene visto come un’occasione concreta e forse decisiva per il futuro delle comunità di confine del Posočje e della provincia di Udine.
Traduzione e riassunto: D. D.
