Al’ bomo muorali spet ruomati na Staro Goro an prositi od Matere Božje zaščito za naš obstoj, ki je ogrožen takuo politično kot cerkveno?
Vemo, de deželna politika ima velike načarte, kjer ima pred sabo velike skupnosti, a mi smo majhana skupnost, ki lahko obdarža svoj obraz an svojo identiteto, če se na utopi al’ na bo utopljena v laško muorje.
Dužnuost politike an posebno poglavarju je, de znajo ohraniti, kar je izvirnega, originalnega an ima dugo zgodovino za sabo. Tuole pomeni, de pride na pomuoč prù tistim, ki nimajo močì an imajo pravico ohraniti lastno domovino, premoženje an še kar je povezanega z njimi.
So me vprašali, kaj bi mogli narditi, de na izginemo, brez pustiti sledu za nami.
Naviem,kajodgovoriti,zak’ nie-mamo parmierne močì, de bi se znali braniti posebno, če videmo, de smo tudi med sabo arzpartjeni an nimamo skupnega pogleda za napri. Na telo vižo se na moremo pomagati.
Nam ostane pa še adna važna stvar. Tuole je združiti naše kulturne močì, de manjku tele nam bojo pomagale an odparle pot, ne do rešitve, ampa do obstoja. V tuolim nam more šuola dati veliko podpuoro, zatuo jo muoramo varvati ku zlato jabuko.
Druga skarb nam parhaja tudi od cerkvene reforme teritorja, ki do zdaj ne upošteva posebnega položaja Benecije, vzhodne an zapadne, takuo, de smo tudi na telem področju v nevarnosti, de izgubimo še ankrat našo pravo slovensko podobo.
Nadškof je obeču, de bojo zavarovane tudi majhne skupnosti, kot so naše, a na papirju ne videmo še nič konkretnega. A, če je pustu odparta tele vrata, je pametno, de bomo mi Benečani daržali paržgano tolo svečo, de močni prepihi je ne ugasnejo.
Za kar videmo, se zdi, de v teli reformi manjka popunoma zanimanje za kulturo, ki je povezana z viero an od nje dobi svojo izredno muoč, ki nam je zagotovila do danes, de niesmo še izginili iz tega sveta.
Telo svečo muoramo daržati nimar v rokah, zak’ nam an drugim arzsveti pravo smier, v kateri je skrita an prisotna tista modruost, ki daje življenje an veselje. Ahtimo še ankrat, de se na ugasne.
Marino Qualizza
Dopo l’ingresso di tutti i Comuni valligiani nell’Unione territoriale intercomunale e nel timore che anche nel processo di riorganizzazione dell’Arcidiocesi di Udine le istenze della comunità slovena non vengano ascoltate, il direttore del Dom, mons. Marino Qualizza, si chiede se questo non sia il colpo di grazia per la Benecia o se esistono spazi per risollevarsi.
Zbuogam Benečija_Addio Benecia
Vemo, de deželna politika ima velike načarte, kjer ima pred sabo velike skupnosti, a mi smo majhana skupnost, ki lahko obdarža svoj obraz an svojo identiteto, če se na utopi al’ na bo utopljena v laško muorje.
Dužnuost politike an posebno poglavarju je, de znajo ohraniti, kar je izvirnega, originalnega an ima dugo zgodovino za sabo. Tuole pomeni, de pride na pomuoč prù tistim, ki nimajo močì an imajo pravico ohraniti lastno domovino, premoženje an še kar je povezanega z njimi.
So me vprašali, kaj bi mogli narditi, de na izginemo, brez pustiti sledu za nami.
Naviem,kajodgovoriti,zak’ nie-mamo parmierne močì, de bi se znali braniti posebno, če videmo, de smo tudi med sabo arzpartjeni an nimamo skupnega pogleda za napri. Na telo vižo se na moremo pomagati.
Nam ostane pa še adna važna stvar. Tuole je združiti naše kulturne močì, de manjku tele nam bojo pomagale an odparle pot, ne do rešitve, ampa do obstoja. V tuolim nam more šuola dati veliko podpuoro, zatuo jo muoramo varvati ku zlato jabuko.
Druga skarb nam parhaja tudi od cerkvene reforme teritorja, ki do zdaj ne upošteva posebnega položaja Benecije, vzhodne an zapadne, takuo, de smo tudi na telem področju v nevarnosti, de izgubimo še ankrat našo pravo slovensko podobo.
Nadškof je obeču, de bojo zavarovane tudi majhne skupnosti, kot so naše, a na papirju ne videmo še nič konkretnega. A, če je pustu odparta tele vrata, je pametno, de bomo mi Benečani daržali paržgano tolo svečo, de močni prepihi je ne ugasnejo.
Za kar videmo, se zdi, de v teli reformi manjka popunoma zanimanje za kulturo, ki je povezana z viero an od nje dobi svojo izredno muoč, ki nam je zagotovila do danes, de niesmo še izginili iz tega sveta.
Telo svečo muoramo daržati nimar v rokah, zak’ nam an drugim arzsveti pravo smier, v kateri je skrita an prisotna tista modruost, ki daje življenje an veselje. Ahtimo še ankrat, de se na ugasne.
Marino Qualizza
Dopo l’ingresso di tutti i Comuni valligiani nell’Unione territoriale intercomunale e nel timore che anche nel processo di riorganizzazione dell’Arcidiocesi di Udine le istenze della comunità slovena non vengano ascoltate, il direttore del Dom, mons. Marino Qualizza, si chiede se questo non sia il colpo di grazia per la Benecia o se esistono spazi per risollevarsi.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Ljubezen namesto digitalnega suženjstva _ No schiavitù digitale, ma amore
Benečani so bli pa za kraja _ I Beneciani volevano il re
Prvi korak k celotni preureditvi središča _ Il primo passo verso la riorganizzazione del centro
Starodavni megalitski krog v kraju Kot _ L’antico cerchio di Kot
Delo na cesti med Fojdo in Čenijebolo _ Lavori in corso tra Faedis e Canebola
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Parvo sveto obhajilo v Špietru _ Prima comunione a San Pietro
Vonju iz pekarn se ni mogoče upreti _ Il profumo irresistibile che esce dalle «pekarne»
Tipana utira pot _ Taipana fa da apripista
Ne spreglejte v Domu 31. maja _ In primo piano nel Dom del 31 maggio