16 Ottobre 2020 / 16. oktober 2020

30 let ohranjajo spomin na fronto
30 anni per la memoria del Fronte

Kobariški muzej in Fundacija Poti miru/Il Museo di Caporetto e la Fondazione Vie di pace

Med strma pobočja globoko zarezana dolina smaragdne reke Soče zaradi svoje lepote in privlačnosti jemlje dih in navdušuje. Navdušujejo tudi planine, strma pobočja in vrhovi gora. Dolina Soče je v svojem zgornjem delu poznana tudi po soški fronti – območju enega največjih gorskih bojevanj v zgodovini človeštva.

Ostanki strelskih jarkov, betonskih in kamnitih utrdb, vojaških cest in poti, vklesana in izkopana zaklonišča, številna spominska znamenja, ostanki žičnih ovir ter celo deli orožja in opreme nemo pričajo o tragični zgodovini tega območja. Za dve leti in pol je gorski mir zamenjala vojna vihra. Na zahtevnem, pretežno visokogorskem bojišču, so v nesmiselni vojni umrli mnogi. O tem nas opozarjajo številna vojaška pokopališča, spomeniki in sakralni objekti. Posebno poglavje med ostalinami soške fronte pa si zaslužijo manj znane številne zgovorne priče te fronte – skrita znamenja, napisni kamni, spominske plošče in celo grafiti. Te, lahko bi rekli likovne izdelke ali manjše arhitekturne objekte, in vso dediščino soške fronte povezuje skupni namen: opozarjati ter ohranjati spomin na vojne dogodke in njihove udeležence.

Kako ohraniti to dediščino in kako ljudem prenesti pravo sporočilo? Skupina zanesenjakov, domačinov in poznavalcev je pred 30 leti prevzela odgovorno nalogo – opozarjati ter ohranjati spomin na dogodke 1. svetovne vojne v dolini Soče in njihove udeležence. Spontano, a hkrati vizionarsko in odgovorno. Poleti leta 1989 je skupščina občine Tolmin sklicala sestanek, v vabilu pa je bilo zapisano: »Skozi Kobarid potuje mnogo turistov, vsak dan obiskuje naš kraj tisoče Italijanov. Prihajajo in odhajajo, ne da bi se jim Kobarid pokazal tudi kot slaven zgodovinski kraj. Kobarid potrebuje muzej!« Vabilo je podpisal Zdravko Likar, eden izmed skupine izjemnih posameznikov, ki so ustanovili Kobariški muzej. S prostovoljnim delom najprej v okviru planinskega in turističnega društva so v manj kot 15 mesecih po prvem sestanku oktobra 1990 v Žganovi hiši v Kobaridu odprli Kobariški muzej 1. svetovne vojne. Podjetja in posamezniki so prispevali denar in muzejske eksponate, del muzejskega gradiva je prispeval Goriški muzej. Od leta 1990 dalje je muzej osrednja točka predstavitve dediščine soške fronte in sodi med najbolj obiskane muzeje v Sloveniji nasploh. Kobariški muzej se je razvil v predstavitveno zbirko z nagrado Sveta Evrope in nominacijo za evropski muzej leta.

NAJBOLJ OBISKANI SLOVENSKI MUZEJ Kobariški muzej, ki še vedno domuje v spomeniško zaščiteni Žganovi hiši, je danes osrednja muzejska točka 1. svetovne vojne in dediščine soške fronte v Sloveniji. Sodi med najbolj prepoznavne tovrstne muzeje v svetu in je prejemnik številnih priznanj. Kobariška muzejska zgodba je zgodba o uspehu, ki na tankočuten način govori o zgodovini kraja in okolice, ki je zaznamovala ne le regijo, temveč pustila pomemben pečat tudi v evropskem prostoru. V Kobariškem muzeju lahko obiskovalci na poseben način podoživijo čas, ko je tu divjala vojna vihra prve svetovne vojne. Muzej je poznan po tem, da skozi osebne pripovedi protagonistov soške fronte na tankočuten način predstavi kraje, dogodke in ljudi, ki so zaznamovali soško fronto. Tako kot v dolini Soče vam bo tudi v Kobariškem muzeju zastal dih. Vredno si ga je ogledati.

Kobariški muzej je v 30 letih obiskalo že več kot milijon in pol obiskovalcev, največji obisk smo beležili na začetku, sredi devetdesetih let, ko je muzej prejel muzejsko nagrado Sveta Evrope, in v obdobju stoletnice 1. svetovne vojne. V zadnjih letih muzej obišče povprečno dobrih 60.000 obiskovalcev na leto in kot tak sodi med najbolj obiskane muzeje v Sloveniji nasploh.

V muzej prihajajo domači in tuji obiskovalci. V predstavitvah, ki jih zaposleni in vodiči podajajo gostom v skoraj desetih jezikih, ni zmagovalcev in poražencev, so le ljudje, kraji in dejstva. Kobariški muzej je prepoznaven turistični ponudnik v Posočju, pomembno skupino obiskovalcev predstavljajo šolske skupine, saj obisk muzeja pomeni obogatitev spoznavanja in učenja o zgodovini časa pred stotimi leti. Nenazadnje je Kobariški muzej mesto, ki ga radi obiščejo naši voditelji in njihovi gostje – predsedniki države, vlade in ministri so v muzeju kar pogosto.

Poslanstvo muzeja s svojimi razstavami in pripovedmi posreduje jasno sporočilo o zločinih in norosti vojne, ki na koncu povzroča zgolj le žrtve. Poslanstvo muzeja je sporočilo miru!

FUNDACIJA POTI MIRU – VARUH NEPREMIČNE DEDIŠČINE VELIKE VOJNE Uspešno in prepoznano delo Kobariškega muzeja pri ohranjanju spomina na dediščino soške fronte je botrovalo ustanovitvi Fundacije Poti miru v Posočju, ki vse od leta 2000 dalje skrbi za nepremično dediščino soške fronte, razvija Pot miru in nadvse uspešno skupaj s Kobariškim muzejem deli poslanstvo miru pri nas in preko naših meja.

Fundacija Poti miru se je v 20-letnem obdobju posvetila predvsem obnovi nepremične dediščine soške fronte, vzpostavitvi 520 km čezmejne kulturne in pohodniške poti Pot miru od Alp do Jadrana, občasnim razstavam, popisu padlih vojakov na celotni fronti, pripravi strokovnih, poljudnih in turističnih publikacij, pripravi nominacij WWI dediščine in Poti miru na evropske in svetovne sezname kulturne dediščine, širitvi ideje Walk of Peace po drugih frontah prve svetovne vojne, organizaciji različnih dogodkov, izobraževanju vodnikov, predstavitvam na simpozijih in konferencah, enotni podobi pri označevanju in komuniciranju dediščine ter digitalizaciji nepremične dediščine. Fundacija pri svojem delu sodeluje z občinami, razvojnimi agencijami, ministrstvi, društvi, muzeji, turističnimi destinacijami in drugimi. Uspešno se prijavlja na EU projekte, s katerimi širi idejo Walk of Peace po Evropi.

Fundacija Poti miru si skupaj s partnerji prizadeva za vpis dediščine prve svetovne vojne na svetoven in evropske sezname. V lanskem letu je bil tudi ob podpori občin pripravljen zelo obsežen tehnični del Unesco Poskusnega dosjeja. Fundacija Poti miru namerava skupaj z drugimi partnerji iz tujine Pot miru vpisati med Kulturne poti pri Svetu Evrope. Ker pa je dediščina soške fronte na območju Republike Slovenije že vpisana na Unesco Poskusni seznam in ker se želi glavne točke vpisa čim boj izpostaviti, je od letošnjega poletja na Gregorčičevi ulici v Kobaridu postavljena nova ulična razstava, za katero upamo, da bo vzbudila dodatno zanimanje za obisk teh znamenitosti.

30-LETNICA KOBARIŠKEGA MUZEJA IN 20-LETNICA FUNDACIJE POTI MIRU V Kobariškem muzeju in Fundaciji Poti miru smo v jubilejno 30. oziroma 20. leto vstopili polni idej in načrtov, kako bomo skupaj obeležili obletnico in se poklonili ne le 30-letnemu spominu ohranjanja dediščine soške fronte, ampak se hkrati poklonili tudi spominu na vse, kar se je v 29 mesecih bojev ob Soči dogajalo v času 1. svetovne vojne pred dobrimi 100 leti. Dobršen del načrtov je odnesel korona virus a vseeno je za obema ustanovama uspešna poletna sezona. V teh dneh pa se pospešeno pripravljamo na dva osrednja slovesna dogodka: v petek, 23. oktobra, ob 11. uri bo v Kulturnem domu v Kobaridu slovesna akademija ob obletnicah muzeja in fundacije, v soboto, 24. oktobra, ob 15. uri pa pripravljamo tradicionalni dan Kobariškega muzeja in odprtje nove občasne razstave z naslovom 29 mesecev bojev ob Soči. (mag. Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja)