Za rast našega teritorija

 
 
Novi regionalni odbornik za kulturo, Elio De Anna, je imeu jezikovno pot podobno tisti, ki so jo doživieli Slovenci v videnski provinci. Materni jezik mu je furlanski, po italijansko se je navadu v šuoli. Glih takuo so Benečani, Rezijani in Kanalčani guorili domače slovenske dialekte, a so potlé spoznali italijanski jezik na šuolskih klopeh, kjer pa nie bluo prestora za slovenski. Morebiti prù zauoj tele podobnosti je De Anna imeu na Dnevu emigranta, ki je biu 6. ženarja v cierkvi svetega Frančiška v Čedadu, liep govor, ki je pokazu veliko odpartost do Slovencu in dobro vojo, de bi rešili vse probleme, ki jih imajo.
V ospredju je sevieda vprašanje novega hrama za dvojezično šuolo, ki je muorla lani zapustiti svoje stare prestore, zatuo ki nieso varni pruoti potresu. »Lepuo poznam težave, ki jih ima dvojezični inštitut v Špietru in zagotavljam, de se bo dežela Furlanija Julijska krajina še naprej trudila, de bi jih rešili — je jau De Anna —. Trieba je pohvaliti mojega predhodnika Roberta Molinara, ki je ušafu sude, de bi se napravu nou hram za telo šuolo v katero močnuo vierjemo. Potriebno bo potarpieti, saj vemo de ima birokracija v Italiji in tudi par nas duge cajte. Pa probleme bomo rešili na narbuojšo vižo.«
Regionalni odbornik za kulturo je poviedu tudi, de se puno dobrega za Slovence v Italiji in Italijane v Slovenji čaka iz paritetne komisije med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki bo zaživilela 26. ženarja v Tarstu. Zmisnu je tudi, de je Inštitut za slovensko kulturo dobiu status primarne ustanove. »Naša dežela je vičjezična in zatuo ima posebno avtonomijo — je jau De Anna —. Ries je, de v globaliziranim svietu je dobro znati po angleško, a je potriebno znati in učiti v šuolah lokalne jezike v te pravim evropskim duhu. Domači jeziki in kulture so v Evropi velika bogatija, zatuo se jih učiti in jih nucati, je medežina pruot zapartosti v same sebe in pruoti asimilaciji. Evropa muora biti hiša ljudi in ne daržav.«
Takuo je odbornik za kulturo že vnaprej odguoriu besiedam, ki jih je zad za njim poviedala Miriam Simiz, učiteljica na dvojezični šuoli in predsednica društva Prosnid živi, ki je guorila v imenu slovenskih organizacij v videnski provinci. Poviedala je, kaka velika rieč je dvojezična šuola za Benečijo, kajšne dobre saduove rojeva, kakuo je dobar nje model. Tele model lahko ustavi zaperianje malih šuol, če sada kamun vpraša, naj se dvojezična šuola odpre tudi v Tipani.
Miriam Simiz je izražila še željo, de se dvojezično šuolanje dovarši z ustanovitvijo dvojezične višje sriednje šuole v videnski provinci.
»Naša šuola — je jala — je ku velika družina, je špiegu naše skupnosti. Problemi nas nieso vargli na tla. Naspruotno. Omočnieli so nas. Paršu je cajt, de gledamo naprej in de postavimo izkušnje naše šuole in ciele naše skupnosti v buj šaroko dimenzijo. Zaviedati se muoremo, de smo Slovenci za tele teritorij dodana vriednost, parložnost za rast. Za deželo in provinco smo bogatija. Zatuo se muoremo boriti, de ljudje ostanejo v svojih krajeh, de vasi na umrejo. Samuo če ljudje ostanejo na teritoriju se bo riešu slovenski jezik in se bojo obdaržale lepe navade, ki jih imamo.«
Predstavnica slovenskih organizacij je naštiela tudi nove parložnosti, ki jih muore naša skupnost izkoristiti, kakor življenje brez konfina, vsestransko sodelovanje s Slovenijo, televizijski programi po slovensko, ki se sada vidijo tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.