28 Aprile 2022 / 28. april 2022

Visoki obletnici dveh projektov
Anniversari per due progetti di lustro

Po dveh letih zaustavljenega časa je v Ljubljani v dneh od 23. do 26. marca spet odpiral svoja vrata turistični sejem Alpe Adria 2022. Ideje za preživljanje prostega časa ob reki Soči in njenih pritokih je tudi tokrat predstavljala Turistična zveza Gornjega Posočja s svojimi društvi iz Baške grape, Breginjskega kota, Lokovca, Vipavske, Šempetrsko-vrtojbenske, Mosta na Soči in z lokalnima ponudnikoma iz Breginja Čebelarstvo Baloh in Kuore sa bar. 

Sejem je bogatil spremljevalni program z nizom predstavitev, predavanj, okroglih miz in konferenc. KTT društvo Baška dediščina se je kot gost udeležilo predstavitve nevladnega gibanja za raziskovanje in ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturne krajine Kultura-natura Slovenije, s katerim je povezano od prejema priznanja Naša Slovenija leta 2014. Gibanje že od leta 1996 deluje v celotnem slovenskem etničnem prostoru, torej tudi v zamejstvu. Ob sodelovanju številnih prostovoljcev, društev in občin ga od začetkov vodi in spodbuja vsebine Slavko Mežek. Dogodku je dala poseben pomen 25. obletnica dveh najbolj odmevnih projektov gibanja Ohranimo slovenski kozolec in (Ne)znano zamejstvo. 

Pobuda Ohranimo slovenski kozolec je bila zastavljena v Rutu v Baški grapi 14. decembra 1996, tri leta po izidu monografije Slovenski kozolec fotografa Jake Čopa. Rut je še vedno edinstven živi muzej te kmečke kulturne dediščine na prostem. Občudovanja vredne lesene ali deloma zidane gospodarske zgradbe so še danes spoznavno znamenje naselitvenega prostora Slovencev, saj krasijo tudi Hrvaško, avstrijsko Koroško in Beneško Slovenijo pod Matajurjem. V slednji so jih že v srednjem veku ob cesti, ki je povezovala Škofjo Loko s Čedadom, gradili tolminski tesarji. Kot piše v svoji monografiji arhitekt Renzo Rucli, »so manjši in bolj kompaktni kot v Sloveniji. Potres leta 1976 ni podrl niti enega!« Ob obletnici je gibanje ponovno zagnalo pobudo za uvrstitev kozolcev na Unescov seznam kulturne dediščine, izpričane že leta 2017. V čezmejni iniciativni odbor so bili takrat imenovani tudi predstavnik KTT društva Baška dediščina, iz italijanskega zamejstva pa arhitekta Renzo Rucli in Ivo Buzzi. Najavilo je tudi ustanavljanje prvega slovenskega dediščinskega sklada DOTA.SI za načrtno obnovo stavb kulturne dediščine, preko katerega namerava po dveh že rešenih kozolcih v Rutu podpreti še obnovo tretjega. Sicer pa je v obnovo prepričalo lastnike najmanj dvestotih. 

Leta 1997 je gibanju ob pomoči Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Turistične zveze Slovenije uspelo poglobiti prisotnost v zamejskem prostoru z unikatnim spodbujanjem spoznavanja tega območja. Zagnalo je projekt (Ne)znano zamejstvo in do danes pritegnilo med zamejske Slovence že preko 830 skupin, predvsem srednješolcev na ekskurzijah. Pohvale sta projektu izrekli gostji Alenka Weber iz Slovenskega prosvetnega društva Kočna na Avstrijskem Koroškem, ki je povabila v Sveče na Vrbnikovo domačijo in v nekdanjo Colnarjevo hišo in Marina Cernetig, nosilka kulturnega življenja Slovencev v Nadiških dolinah. Slednja je priporočala ogled sodobnega muzeja SMO v Špetru in drugih etnografskih muzejev Slovencev v Italiji, kot so npr. v Bardu, Solbici, Škednju, … Turistično ponudbo zamejskega prostora v Italiji, ki je bila pod sloganom Mi smo tu(rizem) zasnovana že leta 2011, je promovirala tudi na letošnjem sejmu. Poudarila je, da turisti iz Slovenije prinašajo narečno govorečim domačinom knjižni jezik in ga na ta način pomagajo ohranjati. (Olga Žgaga)

Dopo due anni di pausa forzata a causa della pandemia, dal 23 al 26 marzo a Ljubljana ha aperto di nuovo i battenti la fiera del turismo Alpe Adria 2022. Alla manifestazione ha partecipato anche l’Associazione turistica dell’Alto Posočje, coi circoli affiliati dalle zone di Baška grapa, Breginjski kot, Lokovec, Vipava, Šempeter-Vrtojba, Most na Soči e le aziende Čebelarstvo Baloh e Kuore sa bar.

Il circolo Ktt društvo Baška dediščina ha partecipato, da ospite, alla presentazione del movimento non governativo per la ricerca e la conservazione del patrimonio culturale e naturale sloveno Kultura-natura Slovenije. A quest’ultimo è legato da quando, nel 2014, gli è stato conferito il riconoscimento Naša Slovenija. Il movimento è attivo dal 1996 in tutto lo spazio culturale di lingua slovena – quindi anche nelle zone abitate dalle minoranze al di fuori della Repubblica di Slovenia.

Quest’anno ricorrono 25 anni dalla nascita dei progetti «Ohranimo slovenski kozolec» (in italiano «Conserviamo l’essicatoio da fieno sloveno») e «(Ne)znano zamejstvo» («Oltreconfine (s)conosciuto»). Nato alla fine del 1996, il progetto «Ohranimo slovenski kozolec» mira alla conservazione degli essicatoi da fieno. Rappresentano, infatti, un elemento architettonico distintivo per tutto lo spazio culturale sloveno, dalle zone bilingui della Croazia e della Carinzia austriaca fino alla Slavia. Il progetto «(Ne)znano zamejstvo» è, invece, nato nel 1997 su iniziativa del movimento Kultura-natura Slovenije, col sostegno dell’Ufficio governativo della Repubblica di Slovenia per gli sloveni d’oltreconfine e nel mondo e dell’Associazione turistica di Slovenia. Mira a promuovere la conoscenza delle zone abitate da minoranze di lingua slovena al di fuori dei confini della Repubblica di Slovenia. Dalle Valli del Natisone ha portato parole di elogio per il progetto, tra l’altro, Marina Cernetig, operatrice culturale della Slavia che alla fiera di Lubiana ha presentato l’offerta turistica del progetto Mi smo tu(rizem), nato nel 2011.