Verska svoboda je pridobitev za politično in pravno družbo

 
 
V nagovoru pred molitvijo Angelovo čaščenje, ki ga je papež Benedikt XVI. molil z množico vernikov, zbranih na Trgu sv. Petra 1. januarja, je sveti oče spregovoril o 44. svetovnem dnevu miru, kateremu je dal temo »Verska svoboda, pot miru«. Med drugim je napovedal svoj obisk Assisija, in sicer meseca oktobra, saj letos, kot je spomnil, poteka 25. obletnica svetovnega dneva molitve za mir, ki je leta 1986 potekal v Frančiškovem mestu na željo papeža Janeza Pavla II. Benedikt XVI. je pri tem kristjane različnih veroizpovedi, predstavnike svetovnih verstev in vse ljudi dobre volje povabil, da se mu pridružijo naj tej poti.
Sveti oče dejal, da je svetovni dan miru priložnost, da skupaj premislimo o velikih izzivih naše dobe, eden od teh pa je tudi verska svoboda. Po papeževih besedah smo danes priča dvema nasprotnima in negativnima težnjama. Na eni strani je to laicizem, ki religijo pogostokrat odriva v zasebno sfero, na drugi pa gre za fundamentalizem, ki hoče vsem religijo vsiliti.
Aktualnost in nujnost teme letošnjega dneva miru je papež podčrtal v poslanici, ki jo je naslovil vesoljni Cerkvi in ljudem dobre volje. V bližnjem Vzhodu in v drugih državah Azije in Afrike, ugotavlja Benedikt XVI., kristjani niso svobodni pričati svoje vere, so celo preganjani in umorjeni »Moje misli — beremo v dokumentu — se obračajo posebej k dragi deželi Iraku, ki na svoji poti k zaželeni stabilnosti in spravi neprenehoma doživlja dogodke nasilja in atentatov. Spomnimo se nedavnega trpljenja tamkajšnje krščanske skupnosti, še na poseben način nizkotnega napada na sirsko-katoliško katedralo Naše Gospe odrešenja v Bagdadu, kjer so 31. oktobra letos med obhajanjem svete maše ubili dva duhovnika in več kot petdeset vernikov.«
Tudi na zaključku poslanice se papež Benedikt XVI. obrača na krščanske skupnosti, »ki trpijo preganjanja, diskriminacije, nasilje in nestrpnost, zlasti v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, še posebej v Sveti deželi, izbrani in od Boga blagoslovljeni deželi. Ko pred njimi obnavljam svoje očetovsko čute-nje in jim zagotavljam svojo molitev, prosim vse odgovorne, da brez odlaša-nja storijo vse za dokončanje nasilja proti kristjanom, ki bivajo v teh deželah. Naj Kristusovi učenci zaradi sedanjih nasprotij ne izgubijo zaupanja, kajti pričevanje za evangelij je in bo vedno znamenje nasprotovanja.«
Verska svoboda je za papeža ukoreninjena v samem dostojanstvu človeške osebnosti, kajti njena trascendentna narava ne bi smela biti prezrta in zanemarjena in uživa poseben status med pravicami in temeljnimi svoboščinami, utemeljenimi na človeškem dostojan-stvu. »Kadar je verska svoboda priznana — piše sveti oče, — je človeško dostojanstvo spoštovano v svojem bistvu in etos ter temelji naroda se okrepijo.«
»V tem smislu je verska svoboda tudi pridobitev za politično in pravno družbo. Je bistvena dobrina: vsakdo naj bi lahko svobodno uveljavljal pravico do izpovedovanja in izražanja svoje vere in prepričanja, individualno ali skupinsko, tako v javnosti kot zasebno, preko nauka, prakse, publikacij, bogoslužja in spoštovanja obredov. Ne bi smelo biti ovir, če bi se kdaj morda želeli pridružiti kakšni drugi veri ali pa ne izpovedovati nobene. V tem kontekstu se zdi mednarodni pravni sistem emblematičen in tudi bistvena oporna točka za države, ker ne dopušča nikakršnega odstopanja od verske svobode, razen v primeru upravičene zahteve javnega reda, ki je predmet nadaljnje obravnave.«
Podobne misli je Benedikt XVI. 10. januarja izrazil na sprejemu diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. V središče govora je postavil versko svobodo, ki je temeljna pot za izgradnjo miru. »Mir se namreč gradi in ohranja samo takrat, ko lahko človek v svojem srcu, svojem življenju in svojih odnosih z drugimi svobodno išče Boga in mu služi,« je povedal papež predstavnikom 178 držav, ki imajo vzpostavljene diplomatske odnose s Svetim sedežem; tem pa je še treba dodati Evropsko unijo, Suvereni malteški vite-ški red in urad Organizacije za osvoboditev Palestine, ki pa ima poseben status.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp