Varta se klopou. Znajo pejati človieka do hude boliezni

 
 
Pomlad in polietje sta lietni cajti v katerih se ljudje radi sprehajajo po bregeh in puno dielajo na puoju, zatuo se lahko s srečajo z navarnostjo, ki jo parnašajo klopi. Saj tela golazan — v nekaterih vaseh v Benečiji ji pravijo tudi pišurja — prenaša virus, ki povzroča meningoencefalitis. Tela je zlo nevarna boliezan v glavi, nieke sorte meningitisa, ki se jo težkuo zdravi in lahko gre naprej celuo življenje. Zatuo se je klopov trieba varvati.
Klopi živijo v zaraščenih krajeh, kjer je vesaka trava in puno garmovlja, kjer je puno te duje in te pitune žvine. Narbuj so aktivni na alpskim in predalpkim teritoriju, med 500 in 2000 metru vesako nad muorjam.
Narbuj pogostu se človek okuži z virusam meningoencefalitisa, če ga klop naliezi in pikne.
Klopni meningoencefalitis — v naših krajeh ga prenaša predvsem klop sorte »Ixodes ricinus — se parkaže v liepih lietnih cajtah, od maja do otuberja. Parvi primeri se lahko parkažejo že marča, narvič jih je v gorkih polietnih miesecah, luja in vošta. Riedko se boliezen pojavi v novemberju al' dičemberju, še posebno če zima nie huda, predvisem zauoj stika s stejo v hlievu.
Boliezan ima dvie faze. V te parvi se znaki meningoencefalitisa parkažejo od 7 do 14 dni po okužbi: človek se slabo čuje, ga bole mišice, ima trešiko, ga boli glava, riče, ga boli v trebuhu in ima grižo. Tela faza gre naprej do šest dni.
Potlé se zdi, de je človek ozdraveu, saj niema problemu al' ga samuo nomalo glava boli. Tuole gre naprej do dva tiedna.
V drugi fazi, ki se začne z vesako temperaturo in rikanjam, človieka močnuo glava boli, včasih pade celuo v nezavest. Potriebno ga je peljati v špitau, kier zdravljenje gre naprej puno cajta. Težkuo je, de boliezen peje do smrti. Pa posledice močnuo vplivajo na kvaliteto življenja. Po zdravljenju v špitalu je potriebna rehabilitacija. Klopni meningoencefalitis lahko parnese kognitivne motnje dielovanja centralnega živčnega sistema, ki grejo naprej puno cajta.
Velikemu partu bouniku močnuo glava boli, se moti, se težkuo koncentrira, ima depresije, motnje v dielovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bouniki se težkuo gibajo, parkaže se lahko celuo mišična atrofija.
Vse tuole pomieni, de so klopi zlo navarni. Na smie se jim pustiti, de pridejo na kožo. Zatuo je dobro, kar se gre hodit v naravo al' dielat na puoje, se parmierno oblieči in obuti. Narbuojš je imieti duge bargeške in rokave, gladko obuteu, bargeške vtaknjene v obuteu in podobno.
Nuca se lahko tudi mazilo/repelent, ki s svojim smradam odganja vso golazan in sevieda tudi klope. Na smiemo pa pozabiti, de repelent diela le nomalo ur, zato se je treba vičkrat namazati.
Glih tako se je treba nimar pregledovati, de varžemo proč klope, ki še lezejo po telesu, in priet ku moremo odstranimo tiste, ki so se že šli pod kožo.
Po vrnitvi damu od sprehoda v bregi al’ diela na puoju, se lepuo pregledamo, gremo pod tuš in se umijemo glavo. Oblačila dobro očedimo in jih operemo. Če všafamo klopa, ga priet ku moremo previdno varžemo proč.
Če pa čujemo parve simptome boliezni, se muoremo hitro oglasiti par miedihu.