»Prek razvoja tu prisotnih jezikovnih skupnosti lahko Furlanija Julijska krajina, po petletni dejanski zamrznitvi tkanja mednarodnih povezav, ponovno vzpostavi stik s sosednimi in drugimi evropskimi državami: gre za vizijo, ki omogoča izhod iz krize tudi z uporabo razpoložljivih evropskih sredstev.« Tako je v svojem uvodnem posegu dvodnevnega mednarodnega posveta ob 20. obletnici sprejetja Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki se je v organizaciji Videmske univerze in v sodelovanju z Deželo FJK danes sklenil v Vidmu, poudaril predsednik 5. deželne komisije za kulturo, krajevne avtonomije in manjšinske jezike, Vincenzo Martines, ki se je hkrati v imenu Dežele obvezal »za okrepitev sodelovanja z manjšinami.«Simpozij, katerega so se udeležili italijanski in tuji strokovnjaki, je nudil priložnost za primerjavo in razmislek o problematikah zaščite jezikovnih manjšin v Evropi, sredozemskem prostoru, Italiji in v naši deželi, na območju katere je vsaj ena od treh zaščitenih jezikovnih skupnosti (slovenske, furlanske in nemške) prisotna na ozemlju 197 od skupnih 218 občin. Če je bil prvi dan posveta namenjen spoznavanju uresničevanja evropske listine v Španiji, Franciji, Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, so se udeleženci danes seznanili tudi s krajevno stvarnostjo. Ob različnih politikah, ki se jih v Evropi udejanja tudi na tem področju, so na posvetu prišle na dan tudi nekatere skupne točke, s katerimi se manjšine soočajo. Vse jezikovne skupnosti se trudijo za ovrednotenje in večjo vidljivost jezika. V kolikor so se sredstva drastično zmanjšala, načrtujejo skupne projekte, katere naj bi izvedle s črpanjem evropskih sredstev. Precejšnje težave ustvarja tudi začasni značaj delovnih pogodb osebja, ki je zaposleno pri jezikovnih okencih in drugih strukturah, kar ne dopušča načrtovanja delovanja. Če je število govorcev v teku desetletij marsikje padlo, je pa tudi res, da je pri mladih danes bolj razširjena zavest in ni več nekdanjih predsodkov. Na srečanju so kritično ugotavljali, da ni italijanska država, tako kot Francija in Grčija, še ratificirala omenjene evropske listine. Če je na področju zaščite jezikovnih skupnosti širom po celini še marsikaj neurejenega, si pri nas mnogi veliko obetajo od novih deželnih oblasti. V imenu Slori-ja je Zaira Vidau predstavila rezultate raziskave o rabi slovenščine v odnosu z javno upravo na območju, na katerem v FJK živimo Slovenci. Glede vodenja jezikovnih okenc so težave zaradi pomanjkanja sredstev, a tudi zaradi tega, ker občinske uprave ne uporabljajo v ta namen osebja, ki je že v staležu. Te bi morale tudi spodbujati občane, ki bi tudi sami morali biti bolj dejavni, naj uporabljajo v stiku z oblastmi svoj materin jezik. Razmere v Furlaniji je orisal William Cisilino (Arlef), ki je menil, da v naši deželi ni jezikovnega načrtovanja. Do evropskih sredstev se lahko po njegovem pride samo pod pogojem, da tudi krajevne oblasti dodelijo nekaj denarja v ta namen. O nemško govorečih skupnosti v FJK je spregovorila Velia Plozner, ki se je zaustavila pri pomenu ohranjanja osnovnih javnih storitev (pošta, zdravnik) v goratih območjih, brez katerih se ljudje izselijo in ne gojijo več svojega materinega jezika.
Dopo cinque anni di prevalente isolamento il Friuli Venezia Giulia ‘può riagganciarsi all’Europa’ anche attraverso la collaborazione transfrontaliera tra le comunità linguistiche e i paesi contermini: la Regione rafforzerà questo reciproco percorso.
E’ quanto ha affermato il presidente della V. Commissione regionale per la Cultura, le Autonomie locali e le Lingue minoritarie, Vincenzo Martines, oggi al convegno internazionale sulle Lingue e i diritti delle minoranze linguistiche, svoltosi nella sede della Regione a Udine in occasione dei vent’anni della Carta europea delle lingue regionali e minoritarie.
L’incontro, al quale hanno preso parte numerosi esperti italiani e stranieri del settore, è stato organizzato dal Dipartimento di scienze giuridiche e della cattedra Jean Monet dell’Università di Udine in collaborazione con la Direzione centrale Cultura e Relazioni internazionali della Regione.
Al convegno è emersa la necessità, d’altronde in diverse occasioni richiesta dal Parlamento europeo e dalle minoranze stesse, di ratifica da parte dello stato italiano della Carta europea. Nell’ambito dell’analisi delle diversità e delle similitudini è stata evidenziata la valenza europea delle istanze di tutela espresse dalle minoranze, che cercano, con diversi risultati (in stretta correlazione naturalmente con i mezzi investiti) di valorizzare e diffondere la propria lingua. Per fronteggiare il continuo e cospicuo calo delle risorse si progetta un maggiore utilizzo dei fondi comunitari.
Un altro aspetto critico è rappresentato dalla precarietà dei contratti di lavoro per gli addetti agli sportelli linguistici e di altre strutture, che non permette la necessaria progettazione in questo settore. Se ieri i partecipanti al convegno hanno approfondito la conoscenza relativa alle problematiche delle minoranze presenti in Spagna, Francia, Slovenia, Austria e Croazia, oggi è stata a loro presentata la situazione della comunità friulana, slovena e germanofona in regione.
Velia Plozner ha sottolineato come la valorizzazione delle forme arcaiche del tedesco sia, nelle zone montane, strettamente correlata con il mantenimento dei servizi di base in loco. Zaira Vidau (Slori) ha posto l’attenzione su come gli enti locali dovrebbero promuovere tra i cittadini l’uso della lingua slovena. William Cisilino (Arlef) ha evidenziato la mancanza di una programmazione linguistica nella nostra regione e ha spiegato come l’ottenimento dei fondi comunitari dipenda anche dalle proprie risorse allocate. ARC/MCH