Parvega in drugega novemberja so Benečija, Rezija in Kanalska dolina pune ljudi in vsi britofi ratajo lepi varti, puni rož in sveč. Cierkva se napunijo za maše in druge andohti.
Naši ljudje so močnuo povezani s svojimi dragimi, ki so zapustili tele sviet in šli v venčnost. Hvaležni so jim, kjer so jim zapustili viero, jezik in kulturo, lepe vasi in obdielan sviet. Ostalo je seviede kristjansko učilo. V Katoliškem katekizmu za Slovence videnske nadškofije iz lieta 1928, kjer se arzlaga Apostolska viera, je napisano, de besiede vstajenje mesa »nas učijo, de naše teluo vstane od martvih na sodni dan, ko pride Jezus Kristus sodit žive in martve.« Po vstajenju od martvih bomo »vekomaj živeli« in za pravične »je parpravljeno večno plačilo v nebesih.« Za Vahte je v nekaterih vaseh Nediških dolin do donašnjega dne paršla navada pobieranja hliebcu. Po dvieh lietih, ki je nie bluo zaradi pandemije, jo bojo lietos obnovili.
Se pravi, de bojo otroci in odrašli šli v vsako hišo molit za dušice, ki so se ločile od hiše in žlahte. Za lon jim bojo dali hliebac kruha.
Donašnji dan hišni pogostu pustijo tistin, ki pridejo molit, tudi nomalo denarja, ki potlé gre te potriebnim ljudem doma in po svietu. (U. D.)
