V Kanalski dolini večjezičnost tudi na področju zdravstva

 
 
V zdravstvenem domu Trbiž so javni napisi že zdavnaj večjezični. Glavna direkcija Ustanove za zdravstvene storitve (Uzs) št. 3 »Zgornja Furlanija«, soglasno s trbiškim zdravstvenim domom, je zaprosila denar za financiranje tabel. To seveda na podlagi zakonskih določil o jezikovnih manjšinah. Zaradi tega lahko v trbiškem zdravstvenem domu beremo imena urada v vseh manjšinskih jezikah — seveda poleg italijanščine — ki so zgodovinsko prisotni na območju Furlanije- Juljiske krajne: furlanščina, nemščina in slovenščina.
Kljub temu, da pride včasih v tovrstnih napisih do napak, je kanalska večjezičnost vidno stopila v javnost tudi na področju zdravstvene nege. Pobudo označuje tudi mednarodni duh, saj uporabniki Zdravstvenega doma Trbiž prihajajo v glavnem iz območja Kanalske doline in iz drugih krajev Italije, a tudi iz Avstrije in Slovenije.
Na Uzs št. 3 je pristojen za pobude o jezikovnih manjšinah Urad za socialni marketing, ki ga vodi Olga Passera. Po njenih izjavah, je Urad za socialni marketing od 2004 neprekinjeno angažiran na področju krajevnih jezikov. Gre omeniti, da je v občinah, ki pripadajo Uzs št. 3, furlanščina zaščitena v vseh, nemščina v štirih in slovenščina v treh. Poleg trbiškega zdravstevenega doma, je Uzs št. 3 postavila napise v okrajinem sedežu Tolmeč ter v zdravstvenih točkah Tablja, Resiutta, Ovaro, Ampezzo in Paluzza, vedno v soglasju z jeziki, ki so zaščiteni v posameznih občinah.
Vrh tega je do zdaj ustanova že organizirala več jezikovnih tečajev za svoje uslužbence, in sicer osem tečajev furlanščine, sedem tečajev nemščine in štiri tečaje slovenščine. Jezikovnih tečajev se je do zdaj udeležilo skoraj 40 odstotkov uslužbencev.
Med mnogimi pobudami, ki jih je do zdaj ustanova spodbudila na jezikovnem področju, gre omeniti posvet z naslovom »Lenghis vivis, int in salžt – Lingue vive, gente in salute – Živi jeziki, zdravi ljudje – Lebendige Sprachen, gesunde Menschen«, ki je bil leta 2006. Na tem posvetu je bila osrednja tematika seveda odnos med jezikom in zdravjem.
Do nedavno je bil štirijezičen tudi informacijski bilten »InForma«, ki ga ustanova pošilja posameznim družinam štirikrat na leto. Zaradi tehničnih težav pri plačilu prevajalcev, je bilten trenutno enojezičen.
V skladu s finančnimi sredstvi, ki jih dobiva na podlagi zakonov o manjšinskih jezikih, Urad za socialni marketing poskuša tudi organizirati jezikovna okenca za stranke. Trenutno je odprto le tisto za nemški jezik. Upati je, da bo kmalu delalo tudi tisto za slovenščino.
Uzs št. 3 predvideva, da bo v prihodnosti dala prevesti v slovenščino Listino storitev, ki trenutno obstaja tudi v italijansko-furlanski obliki. Z ene strani Zdrastvena ustanova želi s takšnimi pobudami okrepiti svoj odnos do teritorija in omogočiti javno rabo lokalnih jezikov, z druge pričakuje tudi, da bi lažje prišla do stika z uporabniki, ki prihajajo iz sosednjih držav. In to seveda tudi v okviru procesa evropske integracije.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp