V Kanalski dolini se 200 otrok uči slovenščine

 
 
Novo šolsko leto je pokazalo, da je v Kanalski dolini zanimanje za slovenščino veliko, saj se je na pouk prijavilo kar 220 osnovnošolskih otrok. Razveseljiv podatek nam je posredoval Rudi Bartaloth, predsednik Slovenskega kulturnega centra »Planika« v Ukvah.
Jeseni se je prebudila kulturna dejavnost v Kanalski dolini. Kaj delate?
»Nismo tega predvidevali, ampak smo delali tudi celo poletje, ker se je Slovensko kulturno središče preselilo v nove prostore v centru vasi Ukve. V poletnem času smo intenzivno delali, premeščali stvari, predvesem našo knjižnico, tako da smo z novim šolskim letom uredili vse prostore, ki so bili s 15. septembrom pripravljeni za delo v novi lokaciji. Namreč smo že začeli s tečaji glasbe v šoli “Tomaža Holmarja”, ki je povezana z Glasbeno matico. Razveseljivo je dejstvo, da, čeprav je šola majhna, smo skoraj podvojili vpise, sicer nismo mogli ugoditi vsem prošnjam, tako da smo se morali ustaviti pri petnajstih gojencih. Kot prejšnja leta poučujemo harmoniko in klavir.«
Letos ste imeli težave s poukom slovenščine v šolah, ampak se je vse rešilo na najboljši način.
»Problem je nastal na koncu prejšnjega šolskega leta, ko je didaktični ravnatelj s Trbiža sporočil, da bodo zelo verjetno problemi z nadaljevanjem slovenščine v javnih šolah, to se pravi v vrtcih in osnovnih šolah Kanalske doline. To potrditev smo imeli avgusta in smo se takoj aktivirali skupaj z županom občine Naborjeta za sestanek na najvišji ravni, da bi skušali to zadevo v čimkrajšem času rešiti in da bi se dejansko nadaljevalo poučevanje slovenščine v šolah Kanalske doline. Tako se je tudi zgodilo. Oktobra je začel pouk slovenskega jezika in glasbe v slovenskem jeziku v vrtcih in osnovnih šolah. Te ure slovenščine bo deležno približno 220 šolarjev, predvsem iz Ukev, Žabnic, Trbiža in Rablja. Seveda, smo zadevo rešili samo za to šolsko leto. Treba bo najti v prihodnosti neko sistemsko rešitev za te probleme. Poleg tega, bomo nadaljevali z izbirnimi tečaji, ki jih nudimo enkrat tedensko na našem sedežu in tudi kot v prejšnjem šolskem letu bomo nudili, predvsem v osnovni šoli v Ukvah, še eno dodatno učiteljico slovenščine enkrat tedensko po dve uri. Da je prišlo do pozitivne rešitve, pa se moramo zahvaliti predvsem županu občine Naborjeta-Ovčije vasi, Aleksandru Omanu, izrednemu komisarju gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Gianniju Veroni, saj se bo učenje slovenščine v šolah Kanalske doline plačevalo z denarjem, ki ga bo namenila gorska skupnost iz zakona 26/2007 za jezikovne značilnosti v videmski pokrajini.«
Približno 220 otrok se uči slovenščino. To pomeni, da je veliko zanimanje za naš jezik v Kanalski dolini?
»Moram povedati, da ja. Saj v bistvu vsi starši pristopijo k pouku slovenščine. Odstotek je približno med 98 in 99% za pouk slovenščine. Samo Kitajci, ki so odprli restavracijo na Trbižu, ne želijo vpisati svojih otrok na pouk slovenščine. Ta številka je važna in ima velik pomen. Seveda, v eni uri slovenščine je težko, da se bojo otroci naučili slovenskega knjižnega jezika, ampak, kot mi pravimo pri središču, važno je, da dobijo pozitivno gledanje do tega, kar je slovenskega, oziroma do slovenskega jezika.«
V Ukvah z dodatnimi urami, ki jih zagotavljate, je boljše?
»Seveda. Poleg tečajev v slovenščini oz. glasbe ene ure tedensko v vseh razredih in dve uri dodatno v čtrtkih popoldne, so tudi prostovoljni tečaji, ki jih mi organiziramo v privatni obliki na našem središču in ki so zelo važni.«
Seveda je šola zelo pomembna predvsem za otroke, ampak vi organizirate tudi druge dejavnosti. Kaj imate v programu za naprej?
»V programu imamo številne dejavnosti na kulturnem področju, to se pravi pevske prireditve, dneve slovenske kulture in razna srečanja. V lanskem šolskem letu smo organizirali skupaj z občino in šolo v Ukvah malo Prešernovo proslavo. Bili so gostje šolarji iz Kranjske gore, tako da smo izpostavili tudi tam stike in upamo, da se bo s tem nadaljevalo. Zelo važno je tudi sodelovanje z gorsko skupnostjo, predvesem pa z Beneško palačo, z etnografskim muzejem v Naborjetu. Ravno tam je še razstava narodnih noš na tromeji, kateri smo tudi mi pripomogli, oziroma sodelovali k uresničitvi. Razstava prikazuje značilnosti narodnih noš na tromeji, to se pravi v zgornjem savskem delu, predvsem v Ratečah, Ziljski dolini, Kanalski dolini, do Rezje in Bovca. Lahko rečem, da je naša dejavnost zelo pestra in se vsak mesec nekaj novega dogaja.«

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp