V nediejo 9. dičemberja je v špitalu v San Vito al Tagliamento umaru g. Emil Cencig. Na Božič bi dopunu 87 liet, saj je biu rojen 25. dičemberja 1925 v Čarnem varhu. V duhovnika je biu posvečen 29. junja 1949. Celuo življenje je posvetiu Bogu in svojim ljudem v Benečiji. Dosledno se je boru za pravice Slovencu v videnski provinci. Kupe z g. Mariom Laurencigam in msgr. Valentinam Birtigiam je leta 1966 ustanoviu list Dom. Kot dušni pastier je skor 50 liet služu v Gorenjem Tarbiju, odkoder se je tiho umaknu šetemberja 2006. Pogreb bo v sriedo 12. dičemberja popudan v Gorenjem Tarbiju.
Takole je tekrat napisu odgovorni urednik Doma msgr. Marino Qualizza ob odhodu iz Gorenjega Tarbija v dom za stare in boune duhovnike v San Vito al Tagliamento. «Tiho je šù, čelih je biu z nami skor 50 liet. Lieta 1957 se je iz Karnije, kjer je bil za kaplana, uarnù v Benečijo, kjer tudi se je rodiu 80 liet od tegà. Takuo je postù famoštar v liepi vasì, tekrat šele polni ljudì an otruok. Kadar je paršù v Gorenj Tarbì nie imeu še 32 liet. Mlad, kuražan, poln dobre volje, je začeu dielati v novi fari veselo an navdušeno. Ogledu se je okuole an je vidu, de nasi ljudjè so imieli par sebè veliko bogatijo, ki je viera povezana s človieško kulturo. želeu je ohraniti an okrepiti obiè, zak je lepuò viedu, de če se odtarga adnò od druge, potlè vse pade po tleh an težkuo je, de se spet ložejo pokoncu. Tiste lieta v Gorenijm Tarbjè, na parvi petak miesca, v cierkvi je bilo tarkaj ljudi, ku drugod za Veliko nuoč. An gor so hodili spoviedat duhovniki bližnjih far. Ko sem biu šele študent, me je uozu gor podutanski kaplan pre Dolfo Dorbolò. Na morem pozabiti, kar sem vidu an slišu v tisti cierkvi: petje, molitev, pobožnost an tisto vesejè, ki ga daje iskrena viera. Nie čude tadà, če je iz tele fare paršlò polno cerkvenih poklicev, tarkaj mladičev kot mladih čeč. Ries je, de od puobov nie nobedan paršù do nove maše, a vsi so ostali pridni kristjani. Muoremo pa reč, de je polno redovnic nastalo, ki šele dielajo zvestuo posebno v Uidne par nunah «Dimesse». Kar pa se tiče kulturnega diela, na moremo pozabiti, de pre Milijo je biu adna od duš, ki so napravjale srečanje na Kamenici, an adan od pomembnih govorov, ga je imeu vsako lieto, dokjer je ostala Kamenica, prav pre Milijo. De bi poglobiu svoje znanje, se je vpisu na univerzo, parvo v Padovi, kjer je napravil diplomo iz pastoralnih an liturgicnih ved; pa vse tuole nie bilo zadost; zatuo je šu naprì an napravu doktorat iz jurisprudence. Takuo je želeu poznati bolj natančno zakone an njih potì, de bi branu bolj močnuò pravice naših ljudì. V istem cajtu se je šerila tudi varsta njegovih odgovornosti. Kàr je v Oblici umaru gospuod Janez Zupančič, je 1973. lieta vzeu nase tudi brieme tiste fare. Nazadnjo, lieta 1989, kàr je zmanjku še gospuod Mario Lavrencig, je skarbeu tudi za Dreško an Štuoblansko faro. Tarkaj diela je imeu, a nikul se nie kumru an vse rad nardiu, zak je imeu an ima rad svoje ljudì. A kar, morebit, bo ostalo v trajnem spominu, je vstanovitev časopisa Dom, prù 40 liet od tegà. Za tuole delì čast z g. Lavrenčičan an Birtičan. Zak muoremo videti, de Dom se je rodiu par Sv. Štuoblanke, kjer pobudnik za tuo je biu g. Lavrencig an svetovalec pa g. Birtig. Prav on je zbrau tudi ime «Dom». G. Cencig je pa pisu an ureju vse dielo. Kajšan krat je muoru skor vse sam napraviti an z veliko težavo iti naprì. Zavojo tarkaj diela, Dom je šele živ an na more pozabiti prav tistega, ki je tarkaj skarbeu an tarpeu zanj. Ce sada na kratkem pomislimo na pot našega dragega pre Milija, lahko povemo, de je znù povezati viero an kulturo, pobožnost an znanje, takuo de ga moremo ušteti v tisto liepo varsto duhovnikov, ki so znali živieti za naše ljudstvo an so pokazali z dejanji, de skarb za večno življenje pobuojša naše vsakdanje živlienje. Velika družina Doma se pre Miliju zahvaljuje za dielo, ki ga je opravu, de bi naš list postù branitelj kristjanskih in kulturnih vrednot našega ljudstva».
Domenica 9 dicembre nell’ospedale di San Vito al Tagliamento (dal 2006 risiedeva nella casa per sacerdoti anziani e malati della citadina) è morto don Emilio Cencig, grande figura di sacerdote e uomo di cultura delle Valli del Natisone. Il giorno di Natale avrebbe compiuto 87 anni. Nato a Montefosca di Pulfero il 25 dicembre 1925 e ordinato prete a Udine 29 giugno 1949, ha prestato servizio pastorale come cappellano a Masarolis, a Prepotto, a Canebola, Comeglians ed Erbezzo. Nel 1957 divenne parroco di Tribil Superiore, assumendo nei decenni seguenti anche la guida delle comunità di Oblizza, Drenchia e San Volfango. Si laureò in giurisprudenza. Ha dedicato tutta la propria vita all’annuncio del Vangelo e alla promozione umana della propria gente. Seguendo l’insegnamento di mons. Ivan Trinko e di altri grandi sacerdoti della Slavia, si è battuto con forza per il riconoscimento dei diritti degli sloveni della provincia di Udine. Nel 1966, con don Mario Laurencig e mons. Valentino Birtig, fu tra i fondatori del Dom. I funerali avranno luogo nel pomeriggio di mercoledì 12 dicembre a Tribil Superiore.
