Ustavimo žejo z glažam vina, »Diamo un taglio alla sete« je naslou projekta, s katerim skupina enologu iz Čedada pomaga misionariju iz Benečije Dariu Laurencigu, ki že skor 40 liet diela za te potriebne ljudi v Afriki. Gleda vodo in napravlja šterme (vodnjake). Laurencig v telih zadnjih 10 lietih živi v kraju Turkana v Keniji. Projekt, o katerim so napisali tudi bukvaca, so predstavili v centru »Balducci« v Zuglianu v sriedo, 19. junja. Ideja se je rodila lieta 2007, kàr se je razred sriednje šuole za kmetijstvo v Čedadu, ki je nardiu maturo lieta 1994, odloču, de bo pardielavu in prodaju vino z namienam, de bi lahko s takuo zbranim denarjam izkopali šterme v Afriki. »Asociacija vino-voda – je jau g. Pierluigi Di Piazza, ki je napisu uvod za bukvaca – parkliče na miseu ojceti v Kani galilejski, kàr je Jezus spremeniu vino v vodo. Tle je narobe, zak’ s pomočjo vina lahko v Afriki imajo vodo. Vloga in pomien vode in vina pa sta tle le tista: ljudje lahko živé kupe in se obnašajo ku bratri.« Dario Laurencig je rabdomant. Se prave, de ima dar, de lahko ušafa vodo. Hvala njemu in ljudem, ki so mu pomagali, v prestorih, kjer so ušafali vodo, so zazidali šuole, špitale, cierkve in tudi center za otroke, ki imajo probleme. Voda je življenje. »Tele projekt je zelo pomemben (important), zak’od tele izkušnje vsi lahko zastopimo, dost je vriedno dielati brez, de te obedan plača,« je še jau Di Piazza. Vsi ljudje, ki pomagajo v projektu »Diamo un taglio alla sete«, dielajo zastonj, iz dobre voje in dobrega sarca. Vse tuo, kar je potriebno, od vina do staklenic, od škatule do etiket, se na plača. »Dielati zastonj, brezplačnost – je poudaru Di Piazza – bo rešila sviet. Tuole pomeni, de se pred velikimi težavami na vdamo pesimizmu , ampa’ de nucamo naše energije, de bi spremenili sviet.« Tudi bukvaca so rezultat radodarnosti in brezplačnosti. V njih so napisali ljudje dobre voje, ki so v lietah med 2007 in 2012 obiskali misijonarja v Afriki. Bepi Pucciarelli, Paolo Comelli, Anna Laurencig, Mara Quintiliani, Matteo Gerussi, Katharina Eichinger, Roberta Castelli in Angelo Rusconti pa ne pišejo o sebe in o težavah, ki jih so imiel’, ampa’ opišejo, kakuo jih je tela izkušnja (esperienca) spremenila, kakuo vidijo sada naš razvit sviet, ki je pun protislovij (contraddizioni). Sam Laurencig nie napisu v bukvaca, ampa je njega duh parsoten na vseh straneh. »Tisti, ki žive v razvitih daržavah – je poviedala Anna Laurencig, ki je predstavila publikacijo, – muorejo zastopiti, de se muora Afrika rešiti sama. Mi ji lahko pomagamo s tem, de ji ponudimo vse štrumente, ki jih potrebuje.« Ušafati vodo je ta parva stopinja v telo smer. »Voda in šuola – je jal še Di Piazza – imata le tist pomien za Afriko. Brez vode nie življenja. Brez šuole pa se na more zrasti in gledati naprej.« Prioriteta so torej šuole, špitali, cierkva in vse tiste reči, ki jim pomagajo biti neodvisni od naše pomoči. Pogosto ljudje pošijajo v Afriko hrano, oblieke in takuo naprej ampa’, de bi zaries pomali Afriki, bi muorali parpomati par šuolanju njih politiku, profesorju, zdravniku. Izkopati adan šteram košta 10 taužint evru. Med lieti 2007 in 2012 je projekt »Diamo un taglio alla sete« zbrau 150 taužint evrou. Se pravi, je parpomau napraviti kakih 15 vodnjaku. Dario Laurencig se je rodiu par Pulerjah v kamunu Podbuniesac lieta 1951. Navuod je nepozabnega ustanovitelja Doma pre Marja Laurenciga. V misijonarski družbi Dobrega Pastierja, ki jo je ustanovil Daniele Comboni, je ku laik, se pravi, de nie duhovnik.
Mercoledì 19 giugno al centro Balducci di Zugliano è stato presentato il progetto «Diamo un taglio alla sete», nell’ambito del quale un gruppo di enologi dell’istituto agrario di Cividale del Friuli invia il proprio aiuto a Dario Laurencig, missionario comboniamo che vive da 40 anni in Africa. Il progetto, diventato anche un libro, è nato nel 2007. La produzione e l’imbottigliamento del vino sono frutto dell’impegno di molti volontari che prestano il loro lavoro gratuitamente. Il ricavato viene impiegato da Dario Laurencig per scavare pozzi d’acqua.
