Tudi v Nediških dolinah se vierniki parpravljajo, de sprimejo papeža

 
 
Pred kratkin se se je zbrau na parvi seji pastoralni svet špietarske foranije in so potardili za direktorja Simona Bordona. Hmal' se bojo predstavniki far iz Nediških dolin spet ušafali, de bi napravili pastoralni program za celo foranijo. Od tuolega smo se puguorili s špietarskim famoštaram in dekanam za Nediške doline, ki je mons. Mario Qualizza.
Gaspuod monsinjor, kaj mislite, de je narbuj potriebno napraviti v prihodnjih miescah?
»17. febrarja smo se zbrali vsi štierje famoštri – jest, g. Rinaldo Gerussi iz Podutane, g. Federico Saracino z Lies in g. Natalino Zuanella iz Sauodnje – in mons. Marino Qualizza, de bi pregledali, katere potriebe so buj silne. Odločili smo se, de kàr se spet zbere pastoralni konsej, povabimo vse tiste, ki radi delajo, de bomo videli tud', kakuo se organizati. Dvie reči je trieba subit vzeti v roke. Nadškof nas je povabu, de se lepuo parpravimo na obisk papeža Benedikta XVI., ki bo paršu v Oglej 7. maja.«
Tela je ta parva. Pa ta druga?
»Tudi tela parhaja od nadškofa. Mons. Mazzocato gleda spet zadrieti Zboravanje kristjanu za teritorij v gorah. Parvo je bluo dvanajst liet od tega in dielo je spet zaživielo posebno v Karniji kajšno lieto odtuod. Zdi se mi, de se tudi mi poguorimo med sabo gor mez tiste probleme, ki jih čujemo tle. Mislim, de se muoremo posebno mi duhovniki trudili na pastoralnim dielu. Nas je malo tle tode in je težkuo organizati use. Če bo spet paršlo do zborovanja za territorij v bregeh, bomo vprašali ljudi, ki so v foranialnim pastoralnim konseju, naj nam pomagajo gledati z jasnimi očmi, kajšna je naša situacion in po kateri poti je trieba hoditi.«
Seviede poslanstvo Cierkve nie ušafati politične rešitve za naše probleme, ampa dati upanje ljudem, de ostanejo v svojih vaseh…
»Tle par nas imamo veliko duhovna bogatijo. Lahko se dobi spet veliko upanja in moči, kàr se vide, de naši ljudje, ki so arztresani vsierode in so par lietah, imajo še puno viere in upanja v sebe. Tiste, ki nam je narbuj par sarcu je duhovno življe-nje in pastoralno dielo.«
Poliete lani, kàr je paršu u Nediške doline in videu vse domače vasi, je nadškof Mazzocato jau, de je ušafu puno viere in je tud' obljubu, de Cierku ne bo zapustila telih vasi, tud' tiste narbuj majhne, ki so v bregeh.
»Velik grieh bi nardili, če bi čakali križan rok, de bi za nas skarbieli drugi. Vsak mora po svojih močeh vzeti odgovornost na se in dielati za dobro domačih ljudi. Če bomo čakali samuo pomuoč od zuna, na bomo šli deleč.«
Zauoj zgodovine, more bit se naši ljudje bojé in čujejo malovriedni…
»Lahko tuole darži. Ampa' ankrat je bluo normalno, de se živi kristijansko, de nie potriebe kiek posebnega, de bi rastli v kristijanski vieri. Zatuo nekateri šele čakajo, de dielajo drugi. Ankrat je bluo puno duhovniku v naših dolinah in so vse dielo vzel' na se. Ljudje so jim samuo pomagali. Donas pa je potriebno, de vsak gleda na kar ima dobrega v sebe in ga luoži v nuc.«
Saj tud' naša kultura in jezik pejejo ravno do kristijanske viere…
»Ankrat so ljudje guorili in molili po sloviensko. Bla je normalna rieč. Sada je težkuo ušafati ljudi, ki živijo viero takuo, ki so jo ankrat živieli. Korlo bi, de bi naši ljudje spet pardobili pobožnost, ki smo jo ankrat vsi mieli. Siguran sam, de imajo tisto pobožnost v sebe tud' donas. Škoda, de ne pride na varh.«
Zatuo je pomembno, je important de pride papež v Oglej. Naši te stari so parjeli viero iz Ogleja.
»V Ogleju se je rodila naša viera. Tam dol je začela velika zgodovina. Kàr so paršli tlé učit oglejski misionarji, so naši ljudje sparjeli kristjansko viero in jo pejali naprej do naših cajtu.«
Se pravi, de je tela parložnost, de bi spet odkrili naše korenine…
»Sevieda Benedikt XVI. Nam bo s svojim učenjam pomau. Viero je trieba sparjeti pa tudi živieti vsakdan, v vsieh opravilah. Tel je poklic kristjana. Puno lahko parpomaga, de viera ima globoke korenine tlé par nas.«
Naši ljudje so dobrega sarca, kàr je za dati, za pomati. Bi bluo dobro, če bi spet odparli sarce kristijanski vieri.
»Tuole je ries. Zgubilo se je puno dobrih navad, ki smo jih imieli kajšno lieto od tega. Donašnji te mladi nieso doživieli puno reči, ki so napunile sarca in pameta tistim, ki smo bli mladi 50, 60, 70 liet od tega. Trieba je dielati, de bi nazaj pardobili, tisto veseje in tisto upanje, ki smo jih imieli ankrat. Takuo bi spet