Trošt imamo v komisarjah_La speranza è nei commissari

Kàr je poliete lani paršu na dan osnutek reforme lo- kalnih avtonomij, smo na parvi strani Doma napisali, de je zelo nevarna za Benečijo. Vprašali smo al’ se bomo Slovenci videnske province «utopili v laškim muorju?».
Naslov je biu provokativan, a ‘no lieto potlé mu lahko snamemo vprašaj, ki smo ga dali na koncu. Kaj se je zgodilo v trinajstih miescah je znano. Regionalni odbor je Benečijo, ki je bla vsa kupe pod Gorsko skupnostjo Ter, Nediža in Barda, arzpartiu na dva kraja. Nediške doline je spravu v čedajsko unijo, ki gre do Manzana in Pavie di Udine, Terske doline v čentarsko unijo, ki gre do Tricesima in Reane. Se pravi, de je beneške gorske kamune dau kupe s furlanskimi kamuni v ravnici, ki so buj veliki in bojo na vsiem komandierali. Rezijo in Kanalsko dolino je narpriet postavu v guminsko unijo,
hvala Bogu so potlè v regionalnem konseju glasovali za ustanoviteu tarbiške unije.
Kamuni Dreka, Sauodnja in Sriednje so zastonj vprašali, naj dežela Furlanija Julijska krajina ustanovi »beneško« unijo iz kamunu gorske skupnosti, kjer je priznana parsotnost Slovencu. Priziu (rikorš) številnih kamunu na Deželno upravno sodišče-TAR, naj arzveljavi reformo, so podpisali tudi Dreka, Garmak, Podbuniesac, Svet Lienart, Prapotno, Tavorjana in Špietar v Benečiji, Rezija in Tarbiž v Želiezni in Kanalski dolini. Na razsodbo šele čakajo.
Besedila statutu novih Unij so narlieuš pokazale, de je strah pred utopitvijo beneških, rezijanskih in kanalskih Slovencu v laško muorje povsiem na mestu. Statut Terske unije niema še besiedice o Slovencih in tudi o problemih gorskega teritorija; zatuo je tipajski vičešindik Elio Berra odstopu. V Kanalski uniji se nieso diela resno lotili, saj je večina kamunu pruot reformi, in bo statut parpravu komisar, ki ga bo imenovala Dežela. Komisar bo muoru sparjeti tudi statut Nediške unije, saj tist, ki so ga bli parpravli, nie imeu zadost podpuore.
Pruzaprù, de bojo pisali statute tehniki in ne politiki, nie slavo, saj bojo muorli spoštovati vse določila za Slovence. Predsednica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani je slovenskemu ambasadorju v Italiji Iztoku Mirošiču poviedala,
de bojo statuti medkamunskih unij zagotavljali pravice Slovencu.
Troštamo se, de bo zaries takuo.