»Trieba je obdaržati na svojim teritoriju slovensko prebivalstvo«

 
 
Nie zadost, de se varje jezik in kulturo Slovencu v videnski provinci. »De bi imeli kaj in koga zaščititi je trieba obdaržati na svojim tradicjonalnim teritoriju slovensko prebivalstvo. Tuole se bo zgodilo samuo, če bojo Benečija, Rezija in Kanalska dolina imiele ekonomsko pomuoč, de bi lahko socialno rastle, kakor ostali kraji v Furlaniji.«
Takuo je poviedu Riccardo Ruttar na zboru za slovenski jezik, ki ga je v torak 22. febrarja v Gorici organiziru deželni odbornik za kulturo in jezikovna vprašanja Elio De Anna. Zbralo se je okuole 120 predstavniku slovenskih organizacij. Bla sta predsednika Sso, Drago Štoka, in Skgz, Rudi Pavšič, predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar in deželni svetniki Igor Gabrovec (Ssk), Igor Kocijančič (Sa) ter Roberto Novelli (Pdl).
Ruttar je guoriu v imenu združenja Blankin in zadruge Most. Dau je pametne in konkretne predloge. Vprašu je, naj Furlanija Julijska krajina »v reorganizaciji gorskih skupnosti in lokalnih ustanov upošteva slovensko manjšino kot juridični subjekt: če bi drugi odločali o naših rečeh, bi prù naše pravice nazadovale.« Sevieda, se je dotaknu tudi vprašanja učenja po slovensko.
»Za naš obstoj in razvoj — je jau Ruttar — je narbuj pomembna slovenska šola. Muorala bi nuditi kvalitetno izobrazbo ne samo v lietah obveznega šuolanja. Zatuo čujemo potriebo, de se ustanovijo tudi dvojezične višije srednje šuole. In tuole seveda, v parmiernih prestorah in v miernim duhu. Ker so Slovenci tudi v Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini, ne moremo misliti, de se bota tam ohranila jezik in kultura brez rednega učila v šuolah.«
Predstavnik Blankina in Mosta se je dotaknu tudi vloge elektronskih mediju.
»Ker naše slovensko prebivalstvo ni imelo sreče, de bi lahko uporabljalo slovenski standarni jezik — je jau — je treba Benečanam, Rezijanam in Kanalčanam nuditi televizijske oddaje v domačih narečjih, po 22. členu deželnega zakona 26/2007. Zaradi tega je nujno, da Rai odpre v Vidnu posebno radakcjio, ki bi sledila potriebam slovenske, furlanske in niemške manjšine.«
Natuo je Ruttar guoriu o socialnim stanju. Takuo je poviedu: »Kier nie prihodnosti brez ekonomskega napredka v telim narbuj zaostalim partu regjonalnega teritorija, je potriebno buj efikasno in finalizirano nucanje sudu, ki jih daje zaščitni zakona 38/01, in tudi podprieti evropske projekte, ki nastajajo na teritorju v sodelovanju s Slovenijo.« Kar se tiče politike, »je paršu cajt, de Dežela jasno povie lokalnim oblastem in administratorjam, de pruotislovenska propaganda in upor proti slovenski identiteti na peje ankamar. Škodljiva je za ljudi.«
Predstavnik Blankina in Mosta je še vprašu, »naj dežela, v razdelitvi denarnih sredsteu, arzloči med društvi in zvezami. Na primier, združenje Evgeniji Blankin, ki ima v sebe vič društeu, je štieto za navadno lokalno društvo.«
Predsednik Sso, Drago Štoka, je v svojim govoru podčartu, de je v Furlaniji Julijski krajini od 90 do 100 tavžint Slovencu, tudi zatuo je potriebno čimveč uveljaviti javno nucanje slovenskega jezika.
Med Benečani sta v razpravi sodelovala tudi direktorca Novega Matajurja, Jole Namor, in kamunski mož iz Barda, Igor Černo. Tele zadnji je poviedu, de bi bla brez slovenskih organizacij Benečija popunama martu kraj.
Na dan so spet paršle tudi čudne teorije, de Rezijani nieso Slovenci. Kamunski odbornici za kulturo, Cristini Buttolo, je sam odbornik De Anna odvarnu, de so vsi dialekti part slovenskega jezika.