Inštitut za slovensko kulturo in vsa slovenska manjš
ina v Italiji se bota poklonila Bruni Dorbolò ob 30. dnevu smarti, v sriedo, 6. šetemberja, ob 20. uri, v špietarski kamunski dvorani. Guorili bojo Giorgio Banchig, Iole Namor, Živa Gruden, Giuseppe Chiabudini, Giuseppe Blasetig, Zdravko Likar in drugi. Zapieu bo zbor Fajnabanda in bojo prebrali kose diel, ki jih je Bruna Dorbolò napisala. Neutrudna kulturna in politična dieluka je zapustila tele sviet6. vošta, v 70. lietu starosti po dolgi boliezni. Rodila se je v Bijarču (Špietar) v poznani Toncinelovi družini, ki je imiela malin na Nediži. Šuolala se je v Špietru in Čedadu, kjer je dopunla višje sriednje šuole; poročila se je v Špietar in čez 40 liet je dielala v družinski farmaciji moža Giancarla Strazzolinija. V sedandesetih lietih prejšnjega stuolietja so se v Špietru zaviedni Slovenci začeli organizirati, de bi se uparli že močni asimilaciji in ovrednotili jezikovne in kulturne bogatije Benečije. Rodiu se je Študijski center Nediža, ki je dau pobudo za Beneške kulturne dneve o domači zgodovini in kulturi, začeu dielati z otruoki, za katere je organiziru letovanja s kulturnimi in jezikovnimi programi in natečaj Moja vas. Hvala telim iniciativam se je dvojezična šuola rodila, za katero je Bruna veliko skarbiela tudi kot upraviteljica. Bruna Dorbolò je sodelovala par vsieh telih iniciativah in se vključila v sirše slovensko gibanje, ki je povezovalo Slovence videnske province in organiziralo kulturne in politične pobude za priznanje njih pravic. Ustanovila je in do smarti vodila Zvezo beneških žen, ki vsake lieto organizava kulturno prireditev, na kateri ima slovenski jezik častni prestor. Sa’ Bruni je biu posebe pri sarcu naš domači slovenski jezik, nje bijarški jezik, ki se ga je naučila v maminem naruočju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V nje bijarškem jeziku je napisala poezije, komentarje, gledališka besedila. Zadnja lieta je Bruna Dorbolò posvetila Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tud truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, hvala kateremu je bluo ustvarjeno Slovensko multimedialno okno. Veliko se je veselila tega inovativnega muzeja in ponosno ga je predstavljala uglednemu kot navadnemu gostu, ker je biu sad uma, inteligence, sposobnosti in ljubezni naših ljudi do domače kulture. V parvih lietih nje delovanja na kulturnem in političnem polju razmiere so ble napete. Na dielu so ble tajne organizacije, ki so daržale pod kontrolo zaviedne Slovence, daržavni aparati so bli vsi nastrojeni pruot priznanju jezikovnih pravic beneških Slovencu, kulturniki so bli osamljeni, obrekovani in obtoženi izdajalstva. Vičkrat se je Bruna spominjala, kakuo so karabinierji v nieki oštariji prekinili srečanje med zaviednimi Slovenci. Tuo je bluo še bolj težkuo za Bruno, ki je bila zaradi nje diela v vsakdanjem stiku s publiko. A je prenesla vse z nje sarčnostjo in z nasmieham na ustih. Lieta 1980 je bila izvoljena v kamunski svet na občanski listi (lista civica), ki je krščanski demokraciji prevzela dolgolietno oblast. Lieta potlè je postala odbornica, podžupanja in lieta 1999 parva špietarska županja. V tistih lietih je špietarski kamun postù vodilni na kulturnem polju in se postavu v parvo varsto za priznanje jezikovnih pravic beneških Slovencu. Hišni in parjatelji so pozdravili Bruno v četartak, 17. vošta, na špietarskim britofu. Po molitvi rožarja je predsednik Inštituta za slovensko kulturo Giorgio Banchig orisu Brunino osebnost in kulturno dielo, medtem ko se je g. Božo Zuanella zahvalu pokojni za opravljeno dielo v prid naše skupnosti in požegnu upepeljene smartne ostanke. Vsi prisotni so Bruno pozdravili s slovensko domačo piesmijo Oj božime. (J. B.)
La comunità slovena in Italia omaggerà il ricordo dell’operatrice culturale e politica Bruna Dorbolò nel trigesimo della morte. L’appuntamento è per mercoledì 6 settembre, alle 20. nella sala consiliare di San Pietro al Natisone. Parleranno Giorgio Banchig, Iole Namor, Živa Gruden, Giuseppe Chiabudini, Giuseppe Blasetig, Zdravko Likar e altri. Canterà il coro «Fajnabanda» e saranno letti frammenti di poesie e testi scritti da Bruna Dorbolò.
