Senjam beneške piesmi je še ankrat pokazu, kakuo je žiu slovenski jezik v Benečiji. Tuole kaže že ob lieta 1971. »Naša skupnost se je od tenčas otresla tiste ponižnosti, tistega strahu, ki jo je tarkaj liet tlaču. Buj kuražno je začela braniti naš slovenski jezik, našo kulturo, in s tem tudi naš rod. Tisti otroci, ki so jih parve lieta Sejmà starši le s težavo daržali par mieru, so donas zrastli in hodijo na Senjam beneške piesmi. In ne samuo poslušat. Pišejo piesmi, skladajo muziko, piejejo,« je bluo napisano na bukvacah, ki so jih napravli za festival 1985. Šlo je mimo 25. liet in lahko pravimo, de so na Sejmu sada protagonisti že nečaki, navuodi tistih otruok, ki so veselo vekali na začetku na Liesah. Se pravi, de je Senjam paršu do trečje generacije. In hvala Bogu na odru v telovadnici na Liesah se kažejo mladi obrazi, ki še naprej piejejo in guoré po slovensko. Brez strahu. Saj so tudi buj izobraženi, buj študijani naj v jeziku, naj v muziki. Tuole gre v čast in ponos kulturnemu društvu Rečan. Nie lahko donašnji dan zbrati čez 60 ljudi in lepuo spejati tako veliko prireditev. Ima prù direktor festivala, Aldo Klodič, kàr pravi, de je Senjam postau tista »muha«, ki potiska beneško mladino, naj bo buj kreativna. Lietos je udobila piesam »Te gledam«, ki jo je zagodla skupina »Čižguj band« in sta jo zapieli Elena Guglielmotti in Elena Rucli. Ku po navadi jo je za zmagovalko vebrala številna publika, ki je takuo pokazala, de je Benečanam šele narbuj všeč melodična piesam, ki jo spremlja harmonika. Tudi tuole je dokaz, kakuo so naši ljudje navezani na slovensko kulturo. »Evolucija muzike peje na električno kitaro in na rock. Ampa naši ljudje imajo par sarcu domačo glasbo. Tudi te mladi. Saj je muziko za “Te gledam” napisu mladi harmonikaš Cristopher Chiabai,« je vselo poviedu na koncu Franco Qualizza, ki je avtor besedila. Ima prù, saj imamo v beneških dolinah tarkaj mladih »godcu«, kakor jih nie bluo nikoli priet. A imamo tudi puno modernih glasbeniku, ki kažejo, de lokalna piesam gre naprej v koraku z donašnjimi cajti. Slovenska kultura nie ostala folklora, ampa je živa.
Benečani imajo šele par sarcu tradicionalno piesam, ki je melodična in jo spremlja harmonika. Tuole so pokazali na 29. Sejmu beneške piesmi, ki je biu v saboto 6. in nediejo 7. novemberja v telovadnici na Liesah v organizaciji kulturnega društva Rečan, kàr so s svojim glasovanjam vebrali na parvo mesto piesam »Te gledam« (besiede Franco Qualizza, muzika Cristopher Chiabaj), ki sta jo zapieli Elena Guglielmotti in Elena Rucli, zagodla pa skupina »Čižguj band«. Druga je bla prù takuo melodična »Pujdi na Matajur« (besiede Luisa Battistig, muzika Andrea Martinis), ki jo je zapieu Germano Cendou in se je rodila ku himna Planinske družine Benečije.
Ostalih 9 piesmi je bluo buj modernih al’ rok. Narbuj vesako je paršla »Svetilka« (besiede Marco Brondani, muzika Igor Cerno), ki jo je zapieu sam Cerno kupe s skupino »The preklets«.
Strokovna komisija je vebrala narlieušo besedilo in narlieušo muziko. Za tekst je udobila »Druga strar sveta«, ki sta jo napisala Ikeia in Luciano Feletig, za glasbo pa »Piesam ljubezni an čokolade«, ki jo je zluožu Davide Clodig.
Par organizaciji lietošnjega Sejma je sodelovalo vič ku 60 ljudi, ki jih je vodu Aldo Klodič. Napovedovali sta Emma Golles in Stefania Rucli. Kulturno društvo Rečan je napravlo cd, na katerim so vse piesmi in tudi bukvaca z vsiemi teksti. Kot gostje sta nastopili skupini »Bk evolution« — spremljala je tudi štieri piesmi — in »Kraški ovčarji.«
