Slovenija dobila pohvalo mednarodnega turizma

 
 
Mladina iz koprske škofije je letos, v Tolminu, pripravila svoj 13. škofijski dan, ki je potekal pod vodstvom prostovoljnih mentorjev ob duhovnih meditacijah, petju, plesu in nasmejanih licih. Tudi delavnice so imele duhovni naboj z obljubo iskanja resnico in upanja v dobroto. Slovenski turizem je, za leto 2009, postal Naj destinacija. Laskavo priznanje je prejel, ker je na dobri poti razvijanja celoletne ponudbe ekološko-trajnostnega razvoja. Kaj je prispevalo k temu priznanju Zgornje Posočje?
Mednarodni center za razvoj turizma in gostinstva Sacen je, konec letošnjega maja, slovenski turistični ponudbi podelil plaketo za Naj turistično destinacijo jugovzhodne Evrope v letu 2009. Po mnenju Slovenske turistične organizacije, je ta nagrada priznanje za njihov trud in prizadevanje slovenskega turističnega gospodarstva na področju dviga kakovosti storitev v turizmu in gostinstvu. Posebej prizadevanj na področju širitve ponudbe na celo leto oz. k odpravljanju neenakomernega sezonskega obiska. Tukaj je bila upoštevana tudi gostoljubnost in varnost ter dvig strokovnosti pri trženju in promociji slovenske turistične ponudbe. V tem smislu je Slovenija, z največ doseženimi točkami v konkurenci na omenjenem območju Evrope, postala turistična destinacija številka ena. Kot je razbrati iz pisne ocene komisije, si je Slovenija priznanje prislužila predvsem, zaradi »odlične gostinsko-turistične ponudbe skozi vse leto«. V praksi je bila odločilna bogata ponudba smučišč in zimskih centrov na eni strani ter s povezavo s termami, primorskim turizmom, turizmom na podeželju in z ekološko- trajnostnim turizmom ter medicinsko- zdravstvenimi storitvami.
In ponovitev vprašanja: Kaj od tega, na nivoju odličnosti, nudi turistu Zgornje Posočje, zlasti s turističnim centrom v Bovcu? Prav tega nimamo, imamo pa v zimskem in izven-sezonskem času, rekordno prazne postelje, če izvzamemo kampe, je slišati cinične komentarje z območja, ki neprestano vlaga v popotresno obnovo, za kaj drugega pa ne znese, vsaj ne nesojenim mladim začetnikom. Od obljubljenega razvoja v okviru popotresne obnove v smislu samo-zaposlitve, ni ne duha ne sluha, na način, ki ne bi sprožal strahu, da se tisti, ki pod temi pogoji najame posojilo, ulovi v past banke in izgubi še stanovanje. Tudi priložnosti gospodarskega čezmejnega povezovanja, ki ga je pripravljala prejšnja vlada, ostajajo le pobožna želja, ki je usahnila jeseni, 2008.
Le upamo lahko, da bo oblast prisluhnila mladim, ki si še upajo ostati v teh krajih, ne da bi tvegali brezposelnost in zamujene priložnosti za kakovostno zaposlitev v mestih, kjer je že vse to vpeljano. V primerjavi s tem, se zdi za to dolino, priložnost promocije v mednarodnem prostoru, ob tej podelitvi, kot cinično opazovanje goloba na strehi.