Sred polietja je guod Marijinega Vnebovzetja, narvečjega Marijinega praznika. Kristusova mati Marija je bla po smarti z dušo in telesom vzeta v nebo. Staro izročilo pravi, de kàr so Apostoli šli na nje grob, so namest Marijinega telesa ušafali rože. Zatuo v Benečiji tele velik praznik kličejo Rožinca in pobierajo rože in trave, ki jih zvezane v snopiču nesejo požegnjavat v cierku. Tela liepa navada je ostala živa v vičih vaseh in se bo ponovila tudi lietos 14. in 15. vošta. Lahko je pru zaradi Rožince v Benečiji narbuj parljubljena Marijina piesam Lepa si roža Marija.
»Predstavljati Mater Božjo ku skrivnostno rožo, ki v sebé skriva zaklade dobruote in lepote, ki so navdihovali svetnike, poete, umetnike in slikarje, pride reči dovoliti, de nas vse, kar je liepega, fascinira in ponese s sabo. V naših dolinah in po bregeh, ki so okuole njih, je tela bogatija lepuo varvana, nazaj jo odkrivajo in jo je trieba varvati,« je napisu teolog msgr. Marino Qualizza.
Na teli strani lahko ušafate, kje bojo svete maše 14. in 15. vošta in kje bo žegan snopiču. Trieba pa je še ankrat napisati, kaj spada v tradicionalni snopič. Lucia Trusgnach – Škejcova iz Očnega Barda (Dreka) pravi, de je trieba zvezati gruco, komarač, kreč, pelin, uratic, glovnik, klasino, ozeberli, rožo Marije Device – svetega Roka, rožo šantjažova – svetega Ivana – Marijino kri, salvjo te dujo, slis, zvončielič kosmat, zvončič.
Luisa Battistig – Kajancova iz Dolenjega Marsina (Podbuniesac) je napisala, de sta z mamo napravljala snopič s planinskimi rastlinami: tavžintrož, Marijina kri, roža Device Marije in tistimi z domačega varta: komarač, rutca, starčic, pelen.
Lepuo varjejo tradicijo žegna rož v Marsinu in Matajuru, kjer bo žegan snopičju 14. vošta ob 18. uri. Te narbuj poznano praznovanje Rožince je pa par Mariji Devici v Dreki. (U. D.)
