Romanje treh dežel letos vodi videnske, ljubljanske in celovške vernike 21. avgusta k Vrbskemu jezeru na Koroško. Pri Mariji na Otoku (Maria Worth). Geslo letošnjega bogoslužja je vzeto iz Matejevega evangelija: »Jezus pravi: zaupajte!«
Ob 11.15 bo somaševanje videnska nadškofa mons. Andrea Bruna Mazzocata, ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa in celovškega škofa dr. Aloisa Schwarza. Škofje se bodo skupno z zbori iz Slovenije in iz Furlanije peljali z ladjo iz Vrbe/Velden in predvidoma ob 10.30 prispeli na Otok.
Na zašetku bodo zastopniki far, ki mejijo na Vrbsko jezero, prinesli vodo za blagoslov, katero lahko po maši romarji vzamejo s seboj. Godba na pihala Abwerzger iz Zgornje Koroške bo sveto mašo glasbeno oblikovala.
Že od leta 1982 naprej romanje treh dežel združuje vernike iz krške škofije in ljubljanske ter videnske nadškofije s svojimi pastiri v raznih romarskih krajih teh treh dežel. Ob takratnem posvečenju dr. Egona Kapellarija za krškega škofa so škofje iz Ljubljane, Vidma in Celovca sklenili, da bodo s čezmejnim romanjem postavili znak povezanosti in s tem uresničili željo papeža. Bogoslužje obhajamo v nemščini, slovenščini, italijanščini, furlanščini ter latinščini in s tem prekoračimo jezikovne, narodnostne in kulturne meje. Pomembni romarski kraji kot so Svete Višarje, Brezje ali Krka so bili večkrat cilji romanja treh dežel. Za krškega škofa dr. Aloisa Schwarza je to romanje »znak upanja, da bi povezanost ljudi s Kristusom prav na stičišču romanske, germanske in slovanske kulture pripomogla k temu, da bi Cerkev na novo zažarela«. Romanje treh dežel je važen prispevek k dialogu narodov in k poživitvi vere v tej regiji. Velika romarska mesta naj bi bila pravzaprav glavna mesta Evrope. »So mesta upanja in življenja«, tako škof Schwarz.
Da bi še bolj poudarili značaj povezovanja med koroškim, furlanskim in slovenskim kulturnim prostorom, bodo po bogoslužju polepšali to srečanje zbori iz Furlanije (Coro di Latisanotta), iz Slovenije (Zbor Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja (Novo Mesto), pihalna godba Abwerzger in »Die Stromlosen«.
Za jedačo in pijačo bo najboljše poskrbljeno, kavo in pecivo bodo pripravile ženske iz skupine narodnih noš (Goldhauben-Trachtenfrauen) z Otoka. Da bi se seznanili z zgodovino tega kraja, bodo na voljo vodstva po cerkvi v nemščini, slovenščini in italijanščini. Ogled cerkve z vodstvom ob 13.30 in 14.30.
Prvi zgodovinski zapis o cerkvi na Otoku je iz leta 894. Otok je prafara in misijonsko središce v posesti bavarske freisinške škofije. Cerkev je posvečena sv. Primožu in Felicijanu. Pod freisinškim škofom Ottonom babenberškim je bil ustanovljen kolegiatni kapitelj. Leta 1151 je omenjen prvi prošt. Velik požar je leta 1399 uničil cerkev. Prezidava se je zavlekla v 15. stoletje in je oblikovala stavbo tako, kakor jo v glavnem še danes vidimo. Romanski ostanki so vidni še v kripti in južnem portalu. Poznogotska cerkvena ladja je skoraj kvadratična in tako visoka, da sta oba prezbiterija, večji severni z oporniki in krajši južni brez njih, precej nižja od nje. Oba sta po gotskem načinu tristransko zaključena in imata v zakljucnih stranicah visoka šilasta okna.
V severnem stolpu visi pet zvonov. Najstarejši je iz leta 1640, trije so iz leta 1959 in eden iz leta 1994. Romanska kostnica služi danes za mrtvašnico.
Leta 1529 prevzame proštijo viteški red sv. Jurija. Leta 1598 je bil po 450 letih obstoja razpuščen kapitelj in Otok prevzamejo jezuiti, do razpusta njihovega reda 1773. Za tem prevzamejo dušnopastirstvo škofijski duhovniki. Leta 1808 pride fara v upravo benediktinskega samostana v Št. Pavlu v labotski dolini. Ta patronat se koča leta 1969.
