Mimo je šlo adno lieto, odkar je biu izvoljen papež Frančišek an še traja začudenje za tajšno izvoliteu, zak’ papež le naprì navdušuje ljudì, vierne al’ nevierne, kier je pokazu novo obličje viere. V zadnjem intervjuju, ki ga je imeu z direktorjem Corriere della Sera, je opisu na šaroko namien an cilj svojega ravnanja, svoje skarbi v cierkvi in tudi v svietu. Najrpriet je pokazu, de viera na smie biti nekaj žalostnega, oblačnega, tamnega, tamveč sončnega, zdravega an veselega, zak’ je povezana z božjo ljubeznijo an skarbijo za nas. Seviede, de na manjka problemu an preglavic, a tele moremo premostiti an preomagati, če imamo pravo upanje na Boga. Zatuo, papež ponavlja vsak dan, de muoramo skarbieti za te revne an uboge, de bo pravica an spoštovanje an pomuoč za tiste, ki jih potrebujejo, takuo de cierku postane zaries braniuka tistih, ki nimajo pravic an glasu, de bi se pomagali. Papež se zavieda, de so problemi družin veliki an se na morejo rešiti samuo s prepuovedi. Trieba je zastopiti, zaki so nastale takuo velike težave an kuo jih moremo olajšati, zak’ je zdravje družine zdravje ciele človieške družbe. V telim smislu je povabu v Rim cierkune zastopnike, bodisi duhovnike al’ laike, de bojo arzpravjali o donašnjih problemih družin. Gre za važne točke, posebno za obhajilo ločenih, ki skarbì vič ku kajšno škofovsko konferenco. Kar pa je še zelo pomembno, je, de papež želì, de bojo škofovske konference imiele svoje iniciative an pobude v ravnanju krajevnih cierkvi, de se bo tudi v njih živie lo v tisti evangeljski svobodi, ki je značilna za kristjansko viero. V tuolim je pokazna skarb, de na pozabimo za periferije sveta, tudi za oddaljene an zapuščene kraje, zak’ se tudi tam lahko živi v pravi svobodi an dostojanstvu. Tuole vaja tudi za naso Benečijo, za katero se zdi, de velike ustanove niemajo previč pozornosti. Upamo, de bojo tudi naše cierkune oblastì poslušale glas papeža, de se na bomo čuli ku pozabljeni od nebes an zemlje. Nazadnjo na moremo pozabiti, kakuo dan po dnevu papež skuša rešiti cierku od težkih an starih navad, kakor so triomfalizem an baročni stil. Vse je buj človieško, direktno, vljudno an parljubljeno. Upamo, de bo nadaljevalo an na bo videlo konca.
Nell’editoriale mons. Marino Qualizza riflette sul primo anno di pontificato di papa Francesco. “Il Santo Padre – scrive Qualizza – ci ricorda di non dimenticare le periferie del mondo, i luoghi lontani e abbandonati, perché anche lì si può viviere liberamente e dignitosamente. Questo vale anche per la Slavia che, a quanto pare, troppo spesso viene dimenticata dalle istituzioni. Speriamo che le parole vengano ascoltate anche dai vertici della chiesa, in modo tale che non ci facciano sentire dimenticati”.
