Puno ljudi na precesiji svetega Marka v Matajure

 
 
V Matajure se na zmisnijo, kada je bluo na precesiji svetega Marka tarkaj ljudi kakor lietos. Sigurno je s spominam trieba iti nazaj vič ku kajšno desetlietje, saj se je bluo zbralo vič ku stuo ãvierniku“. Bli so sevieda matajurski farani, ki žive v domačih krajah in v dolini al' furlanski ravnici, pa tudi ljudje iz Laškega. Nekateri celuo iz Tarsta. Zviedeli so od parjatelju in znancu, de je precesija po puoju v narbuj vesaki vasi v Benečiji zaries posebno doživietje. Sevieda je liepa ura parpomala.
V naših dolinah so nimar na guod svetega Marka ãrogacioni“, se pravi precesije po puoju, na katerih se moli, de dobri Buog da lepuo lieto in de domača zemja obrodi puno sadou. Moli se Boga, de obvarje ljudi, žvino an puoje od strele, tuče, kuge, lakote, nasreč in vsega hudega. V pomuoč se kličejo svi svečeniki. Precesije po puoju so v Benečiji 25. obrila po tradicione Oglejskega patriarhata. Lieta nazaj so ble v vsieh farah. Sada so še samuo v kajšni vasi. Matajurska precesija je duga vič ku osam kilometru. Odvija se skuoze vse vasi fare.
Lietos je bla že ob 8. uri sveta maša v farni ciekvi. Molu jo je famoštar gaspuod Božo Zuanella. V pridgi je arzluožu te pravi pomien tele stare pobožnosti. Precesijo je potle vodu diakon Paškual Zuanella. Naprej je šu dragocen srebarni križ, zad pa vierniki, ki so po cieli poti na glas pieli litanije vsieh svečeniku. Parva postaja je bla že par Franceh. Par velikim križe so bli leseni križiči, ki jih potle kmetje vpičijo po svojih njivah. Diakon je zapieu 'an kos svetega Evangelija, natuo je s križan in žegnano vodo požegnu puoje. Glih takuo se je potle zgodilo par kapelci na Barcah, pred ciekvijo svetega Mihiela na Gorenjem Pečnijem, pred križan v Dolenjem Pečnijem, v vasi in pred cierkvijo svetega Štandreža v Starmici, pred križan in sred vasi v Ložcu, pred cierkvijo v Matajure, kam so vierniki paršli okuole adne popudan.
Trieba je poviedati, de je matajurska precesija pravi senjan. Oživeje vse vasi, ki čez lieto na vidijo nikoli tarkaj ljudi. Ku po navadi so domačini na Gorenjem Pečnijem, na placu, naparvli mizo z dobruotami za jesti in za piti. Tudi v Starmici in v Ložcu so se ruomarji oddahnili in imieli kaj za pod zob in v garlo. Na koncu so v Matajure tisti od čirkolo Acli napravli okusno kosilo za vse. Ljudje so se radi vsednili h mizam in potle se vstavili v liepi družbi do vičera. Sigurno tela pobožnost se na bo zgubila. Pohvaliti je trieba vse tiste, ki so se potrudili, de bi bla tudi lietošnja precesija liepa, takuo de bi ostala v spominu vsieh. Še na posebno vižo, je trieba pohvaliti tiste, ki so očedli staze in tiste, ki so ponudili za jesti in piti.