Predstavitev pomembnih dogodkov in ljudi

 
 
V Tolminu so konec pomladi predstavili Tolminski zbornik, vendar je šele sedaj, v času dopustov, vzbudil večje zanimanje. Zborik je izšel na skoraj šeststo straneh govori o času in ljudeh, ki so ga pomembno oblikovali v obdobju od leta 1997 naprej. K sodelovanju so povabili zgodovinarje, muzealce, kroniste, znanstvenike in umetnike. Obsežna publikacija je izšla s finančnim kritjem Občine Tolmin, ki je nosila tudi velik del organizacijskega bremena.
Doslej so na Tolminskem izdali zbornike v letih 1956, 1975 in 1997, ki so bili tematske narave. V času socializma se nanašajo na revolucijo, ki pa jo enačijo z uporom proti uničevanju slovenske kulture in okupatorju med drugo svetovno vojno in tega še do danes niso strokovno presejali. Tako je tudi s spominom na padle v tej vojni in obenem državljanski vojni. Pomemben pa je spomin ob 50-letnici smrti Simona Gregorčiča; v za tisti čas značilnem slogu, tudi v drugem zborniku o 30-letnici osvoboditve; v tretjem o 50 – letnici priključitve Primorske.
Potem pa je to območje močno zaznamovano s potresom leta 1976, neupravičenim uničenjem arhitekture pri t. i. »preboju« skozi stari Tolmin. Tu ostaja dolg po neobremenjeni, bolj strokovni osvetlitvi tega nepotrebnega posega, ki bi se mu izognili s cenejšo obvoznico… Te stvari čakajo na bolj poglobljeno obdelavo in strokoven opis, kot je v Zborniku iz leta 1980.
Kot rad pove in je v uvodniku tudi zapisal, Uroš Brešan, tolminski župan, v novem zborniku niso izpostavili kakšne posebne teme, pač pa se je pokazala potreba po ponovni sistematični obdelavi in predstaviti še neobdelanega – tako ljudi kot dogajanja zadnjega obdobja: »Tolminski zbornik je naš 'punt' proti minljivosti in pozabi«.
Glavni urednik zbornika Zdravko Duša je pohvalil vse navdušence, ki so prispevali k zapisom, zbirali gradivo… Na predstavitvi v Kinogledališču Tolmin, je o zborniku spregovoril tudi sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Predstavitev so popestrili še s kratkim kulturnim programom: Ana Duša je pripovedovala tolminske pravljice, Tadej Šavli – čaž in Lidija áavli — Bajtova sta zabavala prisotne »pa tminska«; tolminske ljudske napeve pa sta izvajali sopranistki Špela Ivančič in Tonja Lapanja Brenčič ob spremljavi Maje Klanjšček (flavta) in Erike Bizjak (klavir). Harmonikar Bratko Bibič je predstavil Svoj novi projekt Javorca — Quasi una cantata (harmonika).
Podčrtali so, da se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni tresla le zemlja v Posočju, ampak v družbenem smislu tudi po svetu, zlasti v vzhodni Evropi in tudi Tolminska se je prebudila. Tako zaradi potresa, kot zaradi svetovnih pretresov. O vsem po nekaj je bilo zapisanega – pač po avtorjevih videnjih. Žal, v le dveh nazorskih pogledih. Vse to, nekdaj in danes, je najprej hudo zaznamovalo in potem vse boljše oblikovalo tudi odnose med ljudmi ob meji. Posebna zgodba so stiki med Slovenci in tukaj je še veliko nepopisanega papirja. Že neznatno odpiranje meje je sproščalo odpiranje — začelo obnavljalati povezave. Čaka jih še veliko dela: sistematične povezave v celovit slovenski kulturni, izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in gospodarski prostor ter iz tega v širše sobivanje z vsemi drugimi.
Vse več zanimanja je za turizem s čezmejnimi povezavami skupne ponudbe. Tukaj so še neizrabljene možnosti oživitve teh obmejnih vasi, kar pa zahteva zelo strokovne pristope, sicer iz vsega ne bo bistvenega napredka in priložnosti za mlade, ki lahko ohranijo in današnjim konkurenčnim potrebam primerno razvijejo te naravne in zgodovinske bisere.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp