Prazne so tudi fare_Anche le parrocchie sono vuote

Na zadnjih občinskih volitvah smo vičkrat poslušali tele besiede: »Naše doline imajo nimar manj ljudi, takuo bomo muorali združiti vse kamune v adan ali pa dva kamuna, zak čene na moremo z denarijem«. Sada pa se čuje po naših cerkvah, de bo trieba od vsieh far, ki še obstajajo, narediti adno samo, ali narvič dvie. Niemamo duhovniku an še tisti, ki so, stariejejo ku vsi ljudje. Zadnje cajte so zrasle težave, zak dekan v Špietre se muora zdraveti an takuo fara je prazna. Troštamo se, de se spet varne damú, zdrav an močan. Misliti pa muoramo, de še brez boliezni gre tudi z lieti naprí, sa’ se bliža 80. lietu. G. Božo Zuanella je pet liet mlajši an ostala dva, g. Federico Saracino an g. Michele Zanon sta v polni mladosti, takuo de morejo še letati od ‘dne cierkve do te druge; a se uprašamo, še dost cajta. Nekateri odgovorni ljudje so zaskarbjeni za tele položaj an se sprašujejo, kuo priti von od telih težav. Še samuo govoriti o telih problemih je težkuo; pomislimo pa, kuo je še buj v dejanju, kadar se muora dielati an ne samuo govoriti. Za glih reči, stvari nieso buj lahke v drugih dekanatih videnske škofije, zak povsierod manjkajo moči. Muoramo samuo viedeti, de v škofiji imamo 80 duhovniku, ki so čez 80 liet an samuo 30 pod 50 liet. V sred jih je kakih 150, ki muorajo voditi vič ku 300 far. An vsako lieto bo hujše. Medtem ko čakamo, de od Rima pride kajšna rešilna novica, se muoramo zavihniti rokave an se pomagati s tistimi močmi, ki jih šele imamo. Viero smo ohranili, upanja niesmo zgubili, takuo de moremo se združiti moči an iti naprí, nadaljevati po pravi poti, ki za nas Benečane ima velik pomien. Vsadili smo viero v našo domovino, smo jo upodobili z našo majhno, a važno zgodovino takuo, de moremo reči, de se je Božja besieda učlovečila tudi par nas; je najšla dom v našem domu. Morebiti, de je niesmo vedno lepuo sparjeli, a Bog je takuo milostljiv, de nam ni obarnu svojega lica. Zatuo je paršla ura, de na puojdemo po pot’ arzparšenì ku do zdaj; cajt je dozoreu, de se na bomo trudili za se spaliti dan druzega, a de bomo vse moči nakarnili, de naš úoz na ostane na sredi Nediže. Imamo še veliko poti za narediti, zatuo po- trebujemo vse moči. Naj nobedan ostane odzad.

 

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp