Posvet na temo »Jeziki, šola in teritorij«, ki je biu 15. otuberja v Špietru na iniciativo deželnega odbornika za šuolstvo Roberta Molinara, je še ankrat potardiu bogastvo vsakega tudi majhanega jezika, potriebo po učenju v šuoli blizu maternega vič jeziku in tuo iz vič ražonu, od psihološkega do kulturnega in čisto ekonomskega (kot je poviedala Mojca Božič iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije, nekatera podjetja zgubljajo milijone euru zauoj nepoznanja jeziku).
Se prave, de jezik, kot prave avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, predstavlja mejo sveta, v katerim človek živi, kar pomeni, de vič jeziku človek pozna, buj velik je sviet, ki ga ima pred sabo.
Zbrat v prestoru adnega članka misli, predloge, potriebe in tudi provokacije, ki so ble ponujene številnim udeležencam posveta, je težkuo, vsekakor sporočilo, ki je paršluo od njega, je jasno: kot druge manjšine, imamo Slovenci videnske province parložnost se s pomočjo domačega parsvojit slovenskega jezika in se takuo odpriet drugim jezikam in kulturam, ki predstavljajo skupno evropsko kulturno premoženje.
Slovenci Nediških dolin imamo srečo imiet doma dvojezično šuolo, ki novim roduovam odperja vrata poznanja domačega jezika, jezika bližnjega in drugih jezikov. Telim otrokam se takuo odperja zaries velik sviet in vič možnosti tud za dielo.
O 27-lietni izkušnji, diela in rezultatu špietarske dvojezične šuole je spreguorila učiteljica Miriam Simiz. Nje besiede so na nieko vižo odgovorile na strumentalne očitke, ki iz kajšnega kraja parhajajo na račun šuole češ, de nie povezana s teritorijam in z njega jezikam in kulturo. O dvojezični šuoli, je pojasnila Simiz, se je začelo razmišljat kmalu po potresu in se je rodila iz potriebe teritorija, kot je dokazala raziskava Slorija. De je bla izbiera pravilna, je potardila rast šuole, ki je od začetne desetine učencu prešla na dobri dve stotini v zadnjih lietih.
Za številne naše družine, je jala Miriam Simiz, je izbiera šuole pomenila tud preobrat, spremembo v domačih jezikovnih navadah, se prave, de so začele spet nucat domači slovenski jezik in takuo se uparle procesu asimilacije.
Iz domačega slovenskega dialekta, ki je jezik skupnosti in organsko vključen v ambient, v katerim večina učencu živi, šuola parjema in skuša njega potencial razvijat in ga obogatit s poznanjam literarne slovenščine, ki predstavlja orodje, s katerim smo na telem križišču sred Evrope lahko ries doma. Iz vsega tega se zastope, de je dvojezična šuola integrana s teritorijam, živi v njim in z njim sodeluje. Kot drevuo skuoze korenine sarka živež iz zemlje, takuo šuola iz teritorja jemlje jezikovne, zgodovinske, literarne in druge materiale; na njih zida svoje delovanje.
Ne manj vriedne so izkušnje in predlogi, ki parhajajo od dvo-večjezičnih šuol nastalih v jezikovnih skupnostih v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Miha Vrbinc, direktor gimnazije v Celovcu, je predstavu model učenja v štierih jezikih, se prave v slovenščini, niemščini, italijanščini in angleščini; Rosemarie Crazzolara, z ladinskega šuolskega urada v Bocnu, je poviedala, kakuo se otroc v ladinskih vaseh učijo domači jezik in še niemški in italijanski; Sergio Crasnich, pedagoški svetovalec za italijanski jezik v Kopru, je govoriu o italijanskih šuolah v Istri in je poviedu, de v zadnjih lietah število v nje upisanih otruok močnuo raste; Marisa Comelli, učiteljica v Fuojdi, je predstavla mriežo šuol, v katerih se uči tud furlanski jezik; na zadnjo je Antonio Pasquariello, dirigent šuole Bachman s Tarbiža, predstavu izkušnje svojega inštituta v zvezi z učenjam v italijanskem, slovenskem in niemškem jeziku in rezultate sodelavanja s šuolami iz Slovenije in Avstrije.
Svoj pozdrav so udeležencam posveta parnesli špietarski šindik Tiziano Manzini, deželni odbornik za šuolstvo Roberto Molinaro, predsednica sveta dvojezične šuole Elena Domenis, deželna šuolska direktorica Daniela Beltrame in daržavni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Razpravo so s svojimi mislimi in predlogi obogatili profesorica Silvana Schiavi Fachin, predstavnica deželne Ansas Alessandra Missana, domačin Ezio Stulin in Bruno Forte, ki je lieta 2001 podpisu dekret, s katerim je bla dvojezična šuola podaržavljena.
