Parpravjeni na nove cajte_Pronti per tempi nuovi

Lietos imamo vsaj tri pomembne oblietnice: stuo liet od začetka parve svetovne vojske; sedandeset liet od konca druge svetovne vojske; trideset liet od ustanovitve dvojezične šuole v Špietru. Parve oblietnice ne maram omeniti, zak’ je začetak vsake vojske kjek žalostnega, ki nie vriedno zanimanja, če ne, de bi obžalovali tako veliko nasrečo. Za konac druge svetovne vojne pa se moremo vsi veseliti an se troštati, naj bo tist konac zaries konac, četudi nam zgodovina prave, de nie takuo. Na žalost v telih sedandesetih lietih vojske niso nehale an se še donas strasnuo kažejo po vsiem svietu.
Oblietnica, za katero smo zaries veseli, je dvojezična šuola, ki je dopunila trideset liet an je u-     stopila v zrielost življenja. Skuoze njo je šlo stuojke otruok, ki so bli učenì, an šele so, v ljubezni do našega slovenkega izika an so grede odparti tudi na italijansko kulturo. Zatuo se lahko morejo gibati v šarokih prostorah dvieh kultur an grede se navaditi na spoštovanje svoje in druge kulture, takuo de pamet mora živahno an veselo pluti v lepoti poezije an leposlovija.
Skarbì an nas na pustì par mieru pa, kar videmo an na čujemo okuole nas. Na slišimo slovenske besiede v Benečiji. Vsaj je na slišimo, takuo močnuo, kakor bi želieli. Kakor, de bi bla šuola zaparti vart, od katerega se na šieriejo nove mladike, flance, ki bi dale novuo življenje an lepe farbe naši Benečiji.
Naša želja an tudi voščilo je, de kar se uči an kar se parpravja v šuoli, pride v družine, v cierkva, v ustanove, takuo de se ohrane naše dragoceno premoženje. Šuola je velika sreča za nas, a je trieba, de bomo vsi tisti, ki smo prepričani na nje dragocenost, skarbieli tudi za šeriti uporabo slovenskega izika.
Parvi korak smo ga nardili, kadar smo začeli moliti mašo po slovensko vsako saboto vičer v Špietru, zak’ je bluo tuole izmišljeno ku nadaljevanje šuole an uresničevanje tistega svobodnega sodelovanja, ki je, kar narbuj potrebujemo. Mi skarbimo za tuole, a potrebujemo vič močì, zak’ samuo takuo moremo premostiti vse težave, ki na manjkajo. Tudi pevski zborì nam morejo dati – an jo dajejo – ‘no roko, de se bomo čutili v liepi družbi, odparti na cajte, ki parhajajo.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp