Obuditi božjo pot od Barbane do Višarij po Soški dolini

 
 
Letošnje 41. novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, je imelo med ljudmi ob meji posebno močan odmev, saj so se prvič sestali obmejni župani in skupno podali zgodovinsko zahtevo Ljubljani in Trstu, naj vendar pospešita reševanje pripravljenih obmejnih razvojnih projektov, ki so se zataknili v predalih državnih administracij, za črpanje sredstev iz evropskih razvojnih skladov.
Ni čudno, če se je srečanje zgodilo v občini, ki je morda najbolj občutila in končno spoznava posledice stanja desetletji brez (ukinjene) lastne občine; iz ene strani zaprta z državno in obenem blokovsko mejo, na drugi strani pa prometno odrezan od lastne države in razvojno zatrta znotraj Nature 2000, Triglavskega narodnega parka in njune neposredne bližine, ob zavajajočih in lažnih obljubah posebne pomoči za sonaravni razvoj. Če bi ne bilo potresa… Glavna zahteva županov Trstu in Ljubljani je bila čimprejšnje izvajanje zastalih čezmejnih projektov iz programa Interreg 2007-2013.
Ob pogledu naprej pa bi bilo zelo pomembno ugotoviti, kateri projekt vsebuje in združuje skupne interese teh občin. Morda, kako pristopiti k skupni pripravi razvojnega projekta turizma skozi obujeno živinorejo na planinah. Skozi stoletja so ljudje hribovitega Posočja in Benečije skromno živeli od živinoreje in (le za lastno hrano) tudi poljedelstva, trgovanja ter sezonskega dela v širšem okolju. Kruti posegi mednarodne politike, boljši zaslužek v naglo se razvijajočih industrijskih središčih so mlade ljudi zvabili od doma in tukajšnje klasično domače gospodarstvo ter kultura sta danes marsikje, še vedno, v procesu spontanega in načrtnega usihanja. Priložnost za revitalizacijo pa se ponuja v ohranjenem naravnem okolju in obuditvi bogate klasične domače podeželske kulturne, duhovne, kulinarične in s sodobnimi tržnimi prijemi oblikovanega turizma ter živinorejske tradicije, ki obenem poveže Benečijo in Posočje v zaokroženo ponudbo, za graditev trdnejših temeljev čezmejnega prijateljstva in solidarnosti.
Nova vizija združenega vlaganja v nove priložnosti ljudi iz teh občin, bi lahko bila, oživitev ovčarskih in kravjih planin po Kolovratu, Matajurju, Stolu…, ki jih deli » prekleti konfin« na terenu in v še nekaterih glavah. Poleg teh pa so še druge, ki jih delijo občinski »konfini«. Gre za razvoj ponudbe domače hrane, bogate podeželske kulturne tradicije in nekaj malega prenočišč v od hlevov ločenih turističnih zaselkih. Mlečne pridelke bi prodali kar na planinah »na krožniku« po neprimerno ugodnejši ceni in nižjimi stroški, kot v širši regiji, kjer jim konkurira cenena, zdravju neprijazna, industrijsko proizvedena hrana. Tukaj so potekale tudi znane romarske božje peš poti in nekatere, kot je npr. od Barbane (po Soški dolini) do sv. Višarij, še čakajo, da jih obudimo.
Tudi pod verigo vršacev Krnskega pogorja se ponuja izjemna priložnost obuditi in vsebinsko povezati bovške, kobariške in tolminske planine. Te vežejo delno opuščene pastirske in vojaške tovorne poti – mulatjere in gozdarske ceste. Vse te poti je mogoče uporabiti kot pohodniške in gorsko – kolesarske, gorsko – tekaške in gorsko-maratonske, jahalne, razširjeno planinsko transverzalo, učne poti in v zimskem času (od Čezsoče do Drežniških Raven) še kot izjemno dolge smučarsko-tekaške, povezane v center nordijskih disciplin. Lahko so obenem izhodišče za turno smuko… Poleg tega je mogoče na vse njih razširiti še Pot miru. Ponuja se povsem nova priložnost za organiziranje vrhunskih prireditev na višini, kjer so pozimi snežne razmere take, kot v znanih smučarskih alpskih središčih. Svetovno prvenstvo v gorskih tekih v baški Grapi kaže, da so oni že na tej poti. Tovrstni zgledi povezave planšarstva in turizma »pod eno ponudbo« kažejo drugod na priložnost zelo dobrega zaslužka, kjer sta na svojem mestu znanje in vizija. Čez celo leto bo tak center privabil več turistov kot jih sedaj kaninska žičnica, čeprav se lahko oboje neločljivo dopolnjuje in povezuje v še večjo konkurenčnost. Kdor bo v svojem okolju to povezavo uresničil, si ob naslednjih volitvah zasluži postati župan ali poslanec. Na Pokljuki je tak center nastal znotraj Triglavskega narodnega parka in Nature 2000. Ali tam lahko, zato je treba pa v Posočju ljudi ob Triglavskem narodnem parku bolj »prišraufati«?!

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp