Novolietno srečanje je bluo tele krat v Bovcu

 
 
Po 40 lietih se je novolietno srečanje med Slovenci videnske province in Soške doline s Kobariškega premestiu v Bovški kamun in tuo, kakor je v pozdravnih besiedah poviedu bovški župan Danijel Krivec, po želji sprejeti pred 2 leti od posoškega kolegija upravitelju z namienam, de bi takim srečanjam parbližali narvič ljudi tudi takih, ki do sada nieso imieli parložnosti se ga direktno udeležiti.
Slavnostni govornik lietošnjega srečanja, ki je biu v saboto 22. ženarja v nabiti dvorani bovškega kulturnega centra, je biu predsednik slovenskega parlamenta dr. Pavel Gantar, ki je jau, de je imeu posebni pomien obisk slovenskega predsednika Danila TŸrka v Italiji, kjer je bluo med drugim predvideno med Italijo in Slovenijo stalno omizje za manjšine. Gantar se je tudi spuomnu, de lietos pade 10. oblietnica zakona za Slovence, ki ga je italijanski parlament sparjeu 14. febrarja 2001. Zakon, je podčartu predsednik slovenskega parlamenta, nie idealen, vsekakor predstavlja začetak novih cajtu in nudi Slovencam v Italiji parložnost ohraniti svoj kulturni in jezikovni zaklad.
Predsednik Gantar se je pred sreča-njam v bovškem kulturnem domu z ministram za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanam Žekšam udeležiu, kot je sam poudaru, zlo pomembnega srečanja med obmejnimi župani. »Zlo velikega pomiena je, de sama daržavna meja nie vič pomembna par tem sodelovanju med občinami,« je jau Gantar.
Predstavnica slovenskih organizacij videnske province Mirjam Simiz se je s svoje strani spuomnila na težke trenutke, ki jih je doživiela dvojezična šuola v Špietru, kàr je bla parsiljena zapustiti stari hram in se razdelit na tri sedeže. Glede stanja slovenske skupnosti v videnski provinci je Mirjam Simiz poudarla, de je trieba gledat naprej, kier Slovenci predstavljajo dodano vriednost za rast obmejnega teritorija pod kulturnem, jezikovnem in ekonomskem pogledam. Predstavnica slovenskih organizacij videnske province je omenila potriebo ob 10-lietnici zakona za Slovence po dvojezičnih šuolah tudi v drugih beneških kamunah.
Tudi lietos so v teli parložnosti za-služnim ljudem na adni in drugi strani meje podelili Gujonovo priznanje v spomin na matajurskega famoštra, ki je do zadnjega parhaju na novolietna srečanja. Lietos so se odločili za kar dva priznanja. Parvo je tolminski prefekt Zdravko Likar izročiu Planinski družini Benečije, ki ob ljubezni za gore šieri tud ljubezen do maternega jezika. »Planinska družina Benečije – se bere v obrazložitvi – je adna od narbuj aktivnih organizacij Slovencu videnske province, zatuo vsekakor zasluže Gujonovo priznanje. Prav legendarni matajurski famoštar Paškval Gujon je biu velik podpuornik beneških planincu in se je veseliu vsakega njih uspeha.«
Drugo Gujonovo priznanje pa je šluo slovenskemu gledališkemu rezišerju Marjanu Bevku, ki, kakor beremo v obrazložitvi, gleda na Benečijo in Posočje kot na »skupni kulturni prestor in diela kot odličen pobudnik in pospeševalec kulturnih prireditev, na katerih ustvarja parlonožsti za skupno nastope igralcu, pevskih zboru in mladinski skupin iz obieh območij«.
Za kulturni program srečanja so poskabieli skupine iz Bovške, Kanalske doline, Rezije in Barda.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp