“Ne bodimo leni do našega jezika!”_”Non trascuriamo la nostra lingua!”

img_4370Pravijo, de besieda »post« pride od glagola »pustiti«. Kaj pomeni, vemo lepuo takuo, de nam pomaga tudi zastopiti, kaj zahteva, kaj vpraša post od nas. Narpriet nam prave, de muoramo pustiti, kar nam na pomaga za pametno an vriedno življenje. Lahko je tudi zaštieti nekatere rečì, ki je prù, de jih pustimo zad za nami. V kristjanskim življenju muoramo zapustiti nemarnost v službi božji. Tuole pomeni, de se varnemo nazaj v cierku, če smo zapustili tolo pametno navado; de odpremo Evangelj an de ušafamo ‘nomalo cajta, de preberemo manjku adno poglavje v tiednu. Nadvse, če smo se pozabili moliti, je zelo modro, de začnemo nazaj moliti. Dobro je, če se v naših družinah posveti ‘an moment skupni molitvi. Tuole pomaga na posebno vižo, de se zmočneje ljubezan an iskrenost med starši an sinovi. V civilnem življenju pa muoramo zapustiti vse tiste garde navade, ki so previč tlačile naš narod. Narpriet muoramo pustiti za nami strah an lenobo v uporabi našega slovenskega jezika, zak’ tela lenoba donas, ki nie vič strahù, nam na pomaga dorasti do zrielega človieka, ki zna spoznati, kar je zaries vriedno v življenju. Potlè je trieba zapustiti za nami tisto čudno teorijo, ki so jo vekuštali tisti, ki pravijo, de par nas na guormo po slovensko, ampa po nediško al’ kaj podobnega, ku de bi bla »nediško« angleška al’ kitajska besieda. Postni cajt je posvečen, de se varnemo sami k sebè, de spoznamo zaries, kaj smo an zatuo bomo pametno ponosni na našo kulturo, na našo zgodovino an bomo šli naprej po teli poti. Zatuo potrebujemo tudi notranjega spreobarnjenja po učenju Jezusa Kristusa. Muoč, ki pride od Evangelija nam na pomaga samuo biti pobožni ljudjè, nam pomaga biti »ljudjè« v pravim pomienu tele besiede. Zatuo je zadnjo rieč, ki jo muoramo odvrieči od nas, zgrešena miseu, de viera špalì človiekovo rast, de mu na pomaga postati človek v puni meri. Post je tisti zlati cajt, ki nam daje parložnost, de se sparjaznimo z viero, de tala postane zaries parjateljca našega življenja, s katero lahko zberemo, kar je liepega, pametnega an časti vriednega in s katero lahko dobimo pravo veselje, ki vaja nad vse.

Marino Qualizza

 Il direttore responsabile del Dom, mons. Qualizza, riflette sull ‘arrivo della Quaresima e sull’impegno a cui siamo chiamati in ogni ambito della nostra vita. “Nella vita di tutti i giorni – scrive – dobbiamo abbandonare tutte quelle brutte abitudini che hanno danneggiato la nostra comunità. Dobbiamo abbandonare la paura e la pigrizia nell’uso della nostra madrelingua. Questa pigrizia, oggi che non c’è più la paura, non ci aiuta a diventare persone mature che sanno riconoscere le cose che hanno davvero valore nella vita. Inoltre, dobbiamo abbandonare quelle strane terorie che dicono che da noi non si parla sloveno, bensì nediško, o qualcosa del genere. La Quaresima è il tempo per imparare a conoscere chi siamo realmente, per questo dobbiamo essere orgogliosi della nostra cultura, della nostra storia ed è su questa strada che dobbiamo andare avanti”.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp