Adan narbuj poznanih simbolu Velike noči so farbane jajca. Že puno liet društvo Kobilja glava parpravlja delavnice (laboratorije) za pokazat, kuo so ankrat runali pierhe po dreški navadi in kuo je lahko jih vepraskat in veselo jih šenkat, tudi na donašnij dan. Lani je delavnica odpala, lietos je pa bla na Ojčinco, 29. marča, v koči na Solarjeh.
Z Ojčinco, kàr se v cierkvah zmisnejo na Jezusu vstop v Jeruzalem, začne Velik tiedan. Besieda »Ojčinca« pride od ojkovih vejic, ki jih v telem dnevu duhovnik požegne. Vsak viernik po maši nese damu snopič ojk.
Na Velik četartak se Cierku zmisne na Jezusovo zadnjo večerjo. Po petju »Glorije« zvonovi mučé do sabote zvečer. V telih dneh, de bi nadomestil’ zuonove, so do malo liet nazaj otroci šli po vasi in rapotali z »laskotcan«. Laskotac (v nekaterih vaseh mu pravijo tudi »darkatavca«) je ‘na škatla, ki ima notri kladva, ki tučejo na leseno desko.
Velik petak, dan Kristusovega tarpljenja, je kupe s Pepeunico, sam dan, v katerem se kristjani muorajo postit. Ankrat na Velik petak, dan Kristusovega tarpljenja, so ljudje zvečer šli v precesijo po vasi z relikvijo svetega križa.
Na Veliko saboto nosijo žegnat jedila. Po tradiciji so ankrat nesli žegnavat čarni kruh, jajca, salam in tri kornine hrena, ki so bli simbolična jedila. Čarni kruh, ki je muoru imiet napravjen v skoriji na varh križ, je predstavu Jezusovo teluo, pet ardečih jajc (pierhu) je siboliziralo pet kapji karvi Jezusovih ran, tri kornine hrena so bli trije cveki, s katerimi je biu Jezus parbit na križu, medtem ko je špaj, ki je vezu salam, predstavju varco, s katero je biu Kristus zavezan. Blizu tega je bla fujača al’ obiejen kruh, ki so ga jedli na tešče, zjutra na Veliko nuoč, galobice, ki so ble namienjene posebno otrokam in še sù za žvino.
Par vilji duhovnik požegne karstno vodo in oginj, simbol živjenja in Kristusove moči, in paržge velikonočno svečo, ki potlé gori par utarju do Majinc.
Velika nuoč je te narbnuj velik kristjanski parznik. Po slovesni sveti maši se ljudje voščijo, natuo se družine zberejo in praznujejo.
Domenica 29 marzo, a Drenchia al rifugio Solarie, l’associazione Kobilja glava ha riproposto l’ormai collaudato laboratorio sui “pirhi”, le uova pasquali decorate “a graffio”. All’incontro ha partecipato anche l’artista Manuela Iuretig e una delegazione del gruppo di Poljubinj che ha mostrato la tecnica della decorazione delle uova con la cera naturale. T
