Na Kale odmievala poezija v treh jezikih

 
 
V nediejo 6. junja se je na Kalu zaparu 7. konkorš »Kal v poeziji — Umetnost brez meja«, ki ga Podbunieški kamun organizava kupe z drugimi ustanovami in društvi. Tema lietošnjega konkorsa je bla »Čar besied« in udeleženci so lahko napisal’ svoje dielo v italijanskem, slovenskem in španskem jeziku. Tele zadnji je biu vebran za počastit veliko število Benečanu, ki so šli po sviete in so ušafal’ dielo in strieho v deželah Južne Amerike, kjer se govori po špansko. Na lietošnji konkorš je bluo pošjanih kar 261 poezij, od katerih 138 v italijanskem, 109 v slovenskem in 14 v španskem jeziku; poezije je napisalo 165 učencu 14 šuol iz naše in drugih italijanskih dežel ter Slovenije; 53 poezij so napisali odrasli ljudje, 8 pa mlajši.
Pred telimi številkami je podbunieški šindik Piergiorgio Domenis izrazu svoje zadoščenje in upanje, de bota daržava in dežela tudi pred hudo ekonomsko krizo podperjala kulturo, ki predstavlja skupno bogatijo. Izrazu je tud solidarnost z dvojezično špietarsko šuolo, ki je bla v telih zadnjih miescih raztresena na tri sedeže, in je izrazu upanje, de bojo preca nje problemi rešeni s tem, de bo preca ušafala v Špietru parmierno strieho.
Sledila je premiacjon narlievših poezij, ki jih je vebrala posebna gjurija, v kateri so sedieli Miha Obit, Marina Cernetig, Jurij Paljk, Francesco Tomada in Federica Rocco. Predsednik gjurije Miha Obit je med drugim jau, de konkorš na Kalu ima kiek vič od drugih, zatuo ki Kavčanj imajo močan ponos in čut pripadnosti. Natuo se je šindik Domenis zahvalu bivšemu ašešorju Mariu Domenisu, ki je od samega začetka skarbeu za organizacijo konkorša Kal v poeziji, in novemu ašešorju Giorgiu Guionu, ki je skarbeu za lietošnji.
Priznanja in nagrade so za »zvestobo« konkoršu (se prave, de so vsake lieto pošjal svoje poezije) sparjel’ Sara Frizzarin, Nadia Sperotto, Mario Crast, Rok Alboje in Borut Rutar; pohvalo za njih dielo sta sparjela Edi Cudicio in Ermanna Spanghero; posebna nagrada združenja Blankin za poezijo po slovensko je šla Federicu Dugaru.
Med mlajšimi so pohvalo parjele učenke sriednje šuole iz Fuojde, Martina Macorig, Prisca Maffei, Donatella Squecco in Valentina Topatigh ter Vesna Furlan učenka osnovne šuole Butkovič iz Sovodnje ob Soči.
Med mladimi je parvo nagrado dobila Veronika Sambo učenka osnovne šuole Butkovič iz Sovodnje od Soči, drugo pa Silvia Perrone učenka špietarske dvojezične šuole. Med odraslimi je parvo nagrado nesu Luigi Raimondi Cominesi, drugo pa Maurizio Mervar.
Liep praznik poezije na Kalu so razveselil’ Nediški puobi in trio Popotniki. Še posebno veselje in lepo atmosfero je ponudu podbunieški zbor, ki je zaries lepuo interpretu praznik poezije z liepimi domačimi in foreštimi vižmi.
Že tradicionalna manifestacjon Kau u poeziji vsake lieto pomaga utardit parjateljske vezi z bližnjo Slovenijo. Tuole diela ne samuo s poezijo, pa tud skoze pietje. Tuo je u saboto 5. junja zvičer v cierkvi Sv. Štandreža podčartu tolminski prefet Zdravko Likar. Telo dolgoletno parjateljsko povezovanje med zamejstvam an Posočjam ga je na vičeru simbolično predstavju nastop treh zboru.
Moška skupina Barski oktet, ki se je pod vodstvan Davida Klodiča rodiu lanske lieto in je, med druzimi, parvič zapieu piesan »O ljudje dolin«. Piesan je sad truda Igorja Černa, ki je skarbeu za muziko, Viljema Černa, ki je napisu besiede in Davida Klodiča, ki jo je prirediu.
Pet slovenskih ljudskih pesmi, med katerimi rezijansko Pavela Merkuja, je zapieu mešani pevski zbor Planinska roža, ki se je pod vodstvam Mirjane Antih Čebokli rodiu lieta 1991 in je lieta 2004 dobiu srebarno targo na tekmovanju primorskih zborov v Postojni. Zakjuču je vičer moški pevski zbor Basaldella iz Čedada, ki se je rodiu lieta 1969 pod vodstvan Renza Basaldella, ki nas je zapustu lieta 1996 in od kerega zbor prejme soje ime. Pod vodstvan dirigenta Renata Duriavig je zbor med druzin pieu piesmi, ki sta jih napisala poeta in glasbenik Bepi De Marzi in furlanski kompositor Marco Maiero.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp