2 Luglio 2021 / 2. julij 2021

Mreža za muzeje in manjšinske jezike
Una rete di musei e lingue minoritarie

V petek, 2. julija, ob 14.00 se je v Beneški palači v Naborjetu odvijal posvet z naslovom Muzeji: živi prostori z živim jezikom, ki so ga organizirali ob 20-letnici zaščitnega zakona št. 482 iz leta 1999. 

Vhod v Etnografski muzeji Beneške palače v Naborjetu/L’entrata del Museo etnografico del Palazzo Veneziano a Malborghetto

Pri njem so sodelovali razne ustanove furlanske, slovenske in nemške skupnosti iz naše dežele. To so: Cjase Cocèl (Fagagna/Feagne), Muzej Sappada (Sappada/Ploden), Muzej Sauris (Sauris/Zahre), Etnografski muzej Bardo, Slovensko kulturno središče Planika (Ugovizza/Ukve), Združenje don Mario Cernet (Valbruna/Ovčja vas) in Kulturno društvo Ivan Trinko (Cividale/Cividât/Čedad). V okviru posveta, ki sta jo moderirala Roberto Dapit z Univerze v Vidnu in Luigia Negro iz Muzea od tih rozajonskih judi, so obravnavali položaj slovenščine, furlanščine in nemščine z njihovimi krajevnimi različicami v muzejih. Spregovorili so Lara Magri, Gianpaolo Gri, Marcella Benedetto, Lucia Protto, Jasna Simoneta in Luigia Negro. Za zaključke je poskrbela koordinatorka projekta, Živa Gruden. Zelo spodbudno je, da so predstavili muzejsko mrežo in podpisali povezano konvencijo.

Dogodek, ki se je odvijal tako v živo kot na platformi Zoom, sta organizirala Inštitut za slovensko kulturo in Muzeo od tih rozajonskih judi pod pokroviteljstvom Občin Naborjet-Ovčja vas, Rezija in Trbiž in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine.

V muzejih Kanalske doline se prisotnost domačih jezikov, identitet in kulture počasi razširi. V zadnjih letih je bilo narejeno več korakov. Soprisotnost štirih jezikov in kultur, skratka raznih domačih identitet, predstavlja velik potencial za turistično področje, ki bi ga bilo treba vrednotiti. Na to močno stavijo s spodbudnimi rezultati tudi drugje, pomislimo samo na trijezična območja na Južnem Tirolskem, kjer govorijo ladinsko, nemško in italijansko.