Jubilejni 60. Dan emigranta, ki vaja za narbuj veliko in pomembno (important) prireditev Slovencu videnske province, je pokazu mlade obraze slovenske skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Mladi so pejali naprej in povezovali kulturni program, mladi so guorili, mladi so zmočnieli skupino Beneškega gledališča in takuo zbudili trošt, da se dolinam pod Matajurjem, Kaninom in Višarjam pišejo buojši cajti.
Dan emigranta je biu ku po navadi na guod svetih Treh kraju, v saboto, 6. ženarja, v teatru Ristori v Čedadu. Parpravla sta ga Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod patročinjam čedajskega kamuna. Benečani, Rezijani in Kanalčani so z gosti iz Gorice, Tarsta in Slovenije napunili gledališče in sledili zaries kvalitetnemu programu, ki sta ga povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol. Napovedovalki sta poviedali, de je lietos 40. oblietnica dvojezične šuole in 10. oblietnica multimedijskega muzeja SMO. Zmisnili sta se tudi na glasbenika Nina Specogno, ki je umaru na začetku lieta, in Liža Jusse ter Antona Birtiča ob stuolietnici rojstva.
Parvi so stropili na oder Thomas in mladi Gnidučani (Thomas Gosgnach, Filippo Lauretig, Elia in Ezio Qualizza). Arzstegnili so svoje ramonike na batone in hitro nardili veselo atmosfero v dvorani.
Natuo je pozdravila čedajska županja Daniela Bernardi. »Tle zbrani pričamo, de nas identiteta povezuje, de smo povezani na naše kraje in domačo kulturo. Tuole je lepuo in je, še posebno lietos, sporočilo za cieu sviet: biti kupe s svojimi dugačnimi identitetami je dielati za mier,« je jala.
Glavi gost iz Slovenije je biu podpredsednik Državnega zbora (parlamenta) Danijel Krivec. Poviedu je, de imata Benečija in Posočje te narguorš problem v staranju prebivalstava. »Tala srečanja so puna parjateljstva, dobrih želji, sodelovanja in skupnih projektu takuo na slovenski strani v Posočju in cieli Sloveniji ku v Benečiji, videnski provinci in Italiji. Vsi ku part Evropske unije. Upam in želim si, de bo tuole nimar buojš sodelovanje rastlo še z dobrimi projekti in z uspehi. Zaki sodelovanje muora parnesti tudi te prave rešitve, te prave projekte, de bomo rezultatu veseli na obeh straneh konfina,« je jau Krivec.
Natuo je za mikrofon paršu deželni svetnik (regionalni konsiljer) Slovenske skupnosti Marko Pisani. Zmisnu je, de se je Dan emigranta rodiu v lietih, kàr so Benečani s trebuham za kruham zapuščali svoje vasi. Natuo je prerastu v te narguorš kulturno in politično prireditev Slovencu Benečije, Rezije in Kanalske doline, ki so dosegli, de je biu njih materin jezik priznan.
Pisani je poudaru, de je parvi stabar za Slovence videnske province šuola v slovenskem jeziku. Zatuo se je veseliu za začetek večjezičnega pouka v Kanalski dolini in zaželeu, de pride slovenski jezik tudi v šuole Terskih dolin in Rezije. Varh vsega je podparu idejo špietarskega kamuna o učenju po slovensko v licejih, humanističnem in jezikovnem, ki spadata pod zavod Paolo Diacono.
Seviede je potrieban tajšan razvoj, ki bo ljudem dau vse kar je potriebno za dobro življenje v dolinah: zdravstveni sistem, cieste, javne prevoze, podpuora podjetnikom (imprenditorjam) … Po teli poti se bo dalo parložnost, de se ljudje, ki so šli proč, varnejo v rojstne kraje, je jau Pisani, ki je pohvalu in podparu projekt za turistični razvoj Benečije, ki ga peje naprej Inštitut za slovensko kulturo.
Po parvem partu govoru je nastopu Matika duet (Fanika Coren na violončelo in Matteo Parillaud), ki je s svojo muziko navdušu publiko, še posebe, kàr se mu je s kitaro in glasam pardružiu Cristopher Chiabai.
V imenu slovenskih organizacij videnske province so guorili člani kolektiva Robidaiz Tapoluovega. Vida in Elena Rucli, Dora Ciccone in Aljaž Škrlep so arzkrili svoj inovativni pogled za buojši jutre.
Prepričani so, de se v Benečiji more ostati in živieti radikalno, kolektivno, skarbnuo in na moderno vižo, če se obnašamo kakor korenine pod zemljo in rastline nad njo, če vzamemo tradicije za naše in pustimo našo sled za naprej.
Po govorih je besiedo prevzelo Beneško gledališče, ki je pokazalo novo igro z naslovom Skopac. Daniela Lauretig jo je prevedla v beneško slovenščino iz komedijeThe Mousetrap Agathe Christie.
Pod režijo Alide Bevk so recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Za glasbo je poskarbeu Davide Tomasetig, za scenografijo pa Alessandro Vogrig. Šepetalka je bla Katja Canalaz, tehnik pa Anton Brevini. Za ozvočenje in luči cielega popudneva je poskarbeu Valerio Bergnach.
Dneva emigranta so se udeležili, poleg tistih, ki so guorili, tudi ugledni gostje: senatorka Tatjana Rojc; deželna svetnika Elia Miani in Serena Pellegrino; konzul Republike Slovenije v Tarstu Peter Golob; predstavnik Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak; predsednik SSO Valter Bandelj; župani Bovca Valter Mlekuž, Kobarida Marko Matajurc in Tolmina Alen Červ; predsednik skupnosti gorskega območja Nediža in Ter Antonio Comugnaro, ki je tudi šindik v Svetim Lienartu; šindiki Dreke Francesco Romanut, Garmaka Eliana Fabello, Sauodnje Tatiana Bragalini, Sriednjega Luca Postregna, Špietra Mariano Zufferli in Tipane Alan Cecutti. Bla sta tudi ašešor na tavorjanskem kamunu Miriam Macorig in špietarski famoštar g. Aleksandre Fontaine. (E. G. – Foto: Pablo Boris Debat)
