»Kupe za dobro naših ljudi«_«Insieme per il bene delle Valli»

Giovanni BanelliOsmega luja je Giovanni Banelli v Slovenskem kulturnem domu v Špietru imeu diplomski koncert in pred puno dvorano zagodu na ramoniko piesmi glasbeniku Haydn, Berio, Jacobi, Bach an Gubaidulina. Šlo je za zahtevan repertoar, ki objema zadnja tri stuoletja. Zaslužu si je dug aplavz tudi, kar je godu v duetu s sestro Orsolo (ki se je lanske lieto diplomirala iz flaute na konservatoriju).

Za mladega iz Benečije, doma iz Barnasa, ki ima 23 liet, je lietošnje posebno polietje, saj se je junja diplomiru na Univerzi v Ljubljani, 13. luja pa na konzervatoriju v Tarstu. Giovanni lepuo guori beneškoslovenski dialekt, slovenski literarni izik an tudi furlansko, ki se jih je navadu doma, saj tata je iz Karnije, mama pa iz Nediških dolin. Poguoril’ smo se z njim.

Giovanni, kero študijsko pot si zakjuču v Ljubljani an zaki si se odloču se vešuolat v Sloveniji?

»V Ljubljani san zakjuču trilietni študij, pride reč parvo stopnjo, fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. San se biu odloču iti v Ljubljano, de bi spoznu malo buj šaroko slovenski prestor an vidu, kuo je tam vkjučena naša beneška stvarnost.«

A si imeu težave na Univerzi v Sloveniji?

»Težave, ki san jih sreču v Ljubljani so vezane na tuole, da ne poznajo Benečanu takuo dobro, ku san si čaku. Samuo tisti, ki študierajo jezikoslovje, poznajo vič našo realnost. Na začetku nie bluo takuo lahko se vkjučit, saj so bli študentje povezani iz dugega parjateljstva an san imeu nekatere težave par razumevanju tehničnega jezika.«

An sada kje misleš nadaljevat tuojo študijsko pot?

»Sada bom na Nizozemskem, v Olandi šu napri s študijem an napravu dve lieti master v fiziki, študieru bom Fiziko gravitacije an osnovnih delcu (cellule elementari). Tam vič investirajo na teli študijski smeri.«

Kada si začeu gost na ramoniko na Glasbeni šuoli v Špietru an zaki si vebrau klasično ramoniko?

»Ramonika mi je bila od nimar všeč, san jo začeu gost, kàr san imeu šest liet. Muoj parvi profesor je biu Aleksander Ipavec an, kàr san ratu uspešen, san zakjuču študijsko pot na Glasbeni. Tekrat je bla reforma konservatorju v Italiji an se nie moglo vič končati študija ku privatist. Zauoj tega san se vpisu na konzervatorij v Tarstu, v razred profesorja Korada Rojca«.

Puno se guori o žvilupu ekonomije v Benečiji, de bi dal’ dielo mladim in obdaržal’ slovenski izik an kulturo. Kaj misleš, bi bluo tre- ba narest za tel naš sviet?

»Tuole je težkuo vprašanje. Mislen, de narbuj important rieč je, de je beneški narod enoten, de se daržimo vsi kupe brez kregu. Trieba je vič diela v telo smier, de sodelujemo an dielamo kupe za dobro vsieh naših ljudi.«

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp