»Kal v poeziji« muora še naprej rasti

 
 
U nediejo 5. junija je bla na Kale premjacjon 8. mednarodnega konkorša »Kau u poeziji – umetnost brez meja«, ki ga usake lieto parpravja podbunieški kamun, s podpuoro druzih združenj an ustanov, de bi utardiu vezi med ljudmi raznih kultur an de bi pomau skuoze poezijo parskočit use jezikoune meje. Med 88 udeležancu lietošnjega konkorša, 17 jih je odraslih an 71 šuolarju. Šuole, ki so se udeležile konkorša, so: osnouna šuola iz Njivice u Terski dolini, dvojezična šuola iz Špietra, osnouna šuola Dušana Muniha z Mosta na Soči an osnouna šuola iz kraja Malo u provinči Vičenza, u Venetu. Tema lietošnjega konkorša je bila »Oglej si okuole sebe, med realnostjo an fantazijo«. De bi napisali poezije, so udeležanci lahko vebral' med italijanskin, slovienskin (tudi u dialektu) an francoskin izikan. 6 poezij je bluo napisano po francosko, 21 po slovensko, ostale pa po italijansko.
Poezije je pregledala an ocenjevala posebna komisija, u keri so bli predsednik Miha Obit, Jurij Paljk, Francesco Tomada, Anne Cecile Blaschka an Clelia Bolzon. Obit je u suojin govoru podčartu tri stvari: kuo je lepuo, de je premjacjon konkorša na Kale, saj tuo nam kaže, kuo se lahko valoriza gorske vasi; kuo je important poezija u živjenju usieh an še, kuo se u sami žiriji vsake lieto občudvajo, kàr prebierajo poezije, ki jih pru lepuo napravejo otroci, kar jim daje puno troštanja za u naprì.
U kategoriji osnounih an srednjih šuol so bili premjani tri učenci dvojezične šuolo u Špietru. Parvi premio (150 euru), je s poezijo »Sem ob Nadiži« udobila Anna Martina; drugi (100 euru) pa Luca Rizzi an Andrea Iussig s poezijo »Il fiume d'oro«.
U kategoriji odraslih an študentov vi-šjih šuol, je Maurizio Benedetti iz kraja Tricesimo s poezijo »Palace hotel« dobiu parvi premio. Gre za bonus, ki vaja 250 euru, ki ga bo lahko nucu u hotelu Par Škofu u Podbuniescu, ki tuole je šenku an ki ima tudi wellness center.
Drugi premio u tej kategoriji ga je udobiu Sergio Balestra iz kraja S. Orsola Trento s poezijo »Tramonto«. Dali so mu bonus, ki vaja 200 euru an ki ga bo lahko nucu u adni od struktur Hotela na teritoriju Nediških dolin, ki je tuole šenku.
Komisija je nagradila tudi zaslužna diela s targami an z nagradami, ki so jih šenkali Podbunieški kamun an drugi. U sekciji mladih je telo priznanje šlo poeziji »Noi«, ki sta jo napisala učenca Špietarske dvojezične šuole Luca Rizzi an Federico Guglielmotti; u sekciji odraslih pa je tel premio parjeu Guerrino Cencig s poezijo »Realité et fantaisie«.
Poseban premio, ki ga je šenkalo združenje Blankin iz Čedada, je šlo Claudiji Salamant, ki je za nje poezijo »Jih na vidim« parjela dvuoje bukva an 200 euru.
Nastop moškega pieuskega zbora Jezero iz Doberdoba, pod vodstvan Zulejke Devetak, je zakjuču premjacjon konkor-ša, ki se je odparla s pozdravi oblasti. U suojin govoru je šindik podbunieškega kamuna, Piergiorgio Domenis, zahvalu vasnjane za gostoljubnost, use udeležance konkorša an ašešorja Girogija Guiona za njega trud par organizaciji. Guion je napoviedu premjacjon kupe s Sonijo Qualla. Troštu se je, de bo z lieti konkorš še naprì rastu.
Kobariška županja, Darja Hauptman, je poviedala željo, de u prihodnjh lietah »bomo še buj bogato sodelovali, saj je u našin kamunu puno ljudì, ki piše poezije an bi se lahko udeležlo telega konkorša«.
Natuo je pozdravu komisar Sauonjskega kamuna, Daniele Damele, ki je podčartu občutljivost podbunieškega šindika an njega navezanost na suojo zemljo u Nediških dolinah, ki so lepe kraje naše dežele.
Premjacjon je zakjučila bogat program na Kale, ki se je začeu ob 9. uri s pohodom u naravo, ki ga je organizala Medviedja vas kupe z uidansko univerzo. Dopudan je bila še pieta sveta maša u cierkvi Sv. Štandreža na Kale, kjer je pieu zbor Kelidon iz Gumina an potlè je biu koncert spiritual gospel. Judje, ki so telo nediejo užival' na Kale, so imiel' parložnost pokušat tipične jedì Nediških dolin, nie manjkalo iger za otroke an tipičnih pardielku, ki so jih predajal' domači obartniki. Po vasi, ki ku usake lieto so jo okrasil' s poezijami, ki so udobile konkorš, se je u pred premjacjonan oglasila muzika, ki so jo godle ramonike.