Janez Pavel II. bo 1. maja razglašen za blaženega

 
 
Sveti oče Benedikt XVI. bo 1. maja, na nedeljo Božjega usmiljenja, svojega predhodnika Janeza Pavla II. razglasil za blaženega. Vest o dolgo pričakovani beatifikaciji priljubljenega papeža Janeza Pavla II. se je v petek 14. janua-rja hitro razširila po vsem svetu in je bila z veseljem sprejeta na rojstnem Poljskem in po vsem svetu, kjer je Janez Pavel II. šele zelo priljubljen. Papež Wojtyla bo blaženi postal po papeževem priznanju čudežne ozdravitve francoske sestre Marije Simone Pierre. Kot je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Amato, je sestra Maria od leta 2001 bolehela za parkinsonovo boleznijo, ki je vedno bolj napredovala. Po vesti o smrti Janeza Pavla II., ki je bolehal za isto boleznijo, se je sestra Maria skupaj s sosestrami v molitvi priporočala poljskemu papežu. 2. junija leta 2005 je zaradi hudih bolečin svojo predstojnico prosila, naj jo oprosti njene službe nadzornice v materinskem domu, toda predstojnica jo je povabila, naj se izroči v varstvo Janeza Pavla II. Sestra Maria je to tudi storila. Naslednje jutro, 3. junija leta 2005, je začutila, da je ozdravela. To so ji potrdili tudi zdravniki, ki pa izginotja sicer neozdravljive bolezni niso znali pojasniti.
Postopek za beatifikacijo Janeza Pavla II. je stekel veliko prej kot ponavadi, saj je bil sprožen manj kot tri mesece po smrti poljskega papeža — sicer se postopek za razglasitev za blaženega lahko začne šele pet let po smrti kandidata. Toda, ker je Janez Pavel II. bil izredno priljubljen med ljudmi, tako verujočimi kot tudi neverujočimi, in to ostaja tudi po svoji smrti, se je Sveti sedež v tem primeru odločil drugače. Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Amato je v pogovoru za radio Vatikan pojasnil, da ima primer postopka Janeza Pavla II. dve olajšavi. Prva zadeva njegovo predčasno sprožitev, druga pa dejstvo, da je postopek tekel hitreje. Vendar to po Amatovih besedah ne pomeni, da je bil kandidat obravnavan drugače kot drugi kandidati za blažene — nasprotno, je dejal kardinal, prav zato, da bi dostojno počastili spomin na tega velikega papeža je postopek potekal izredno natančno, da bi se lahko ovrgli sleherni dvom in premagali vsakršno težavo.
Papež Janez Pavel II., rojen leta 1920 kot Karol Wojtyla v poljskih Wadowicah, je bil 264. papež oziroma 263. Petrov naslednik, ki je zaznamoval zgodovino prejšnjega stoletja. Neutrudni zagovornik miru, človek, ki je papeževo poslanstvo preoblikoval v predstavništvo za človekove pravice, tkalec evropskih vezi, oče združene Evrope, eden najbolj uglednih sinov Poljske, duhovni vodja zgodovinskih razsežnosti, zagotovo eden najbolj zaslužnih za padec komunizma, velik prvak sprave in bratstva med religijami, bojevnik za človekovo dostojanstvo, velik humanist in prijatelj otrok. Tako so papeža Janeza Pavla II. ob njegovi smrti označili pomembnejši svetovni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij, krakovski nadškof kardinal Stanislaw Dziwisz in dolgoletni tajnik poljskega papeža pa pravi, da je bil Janez Pavel II. običajen človek, ves potopljen v Boga.
V času svojega pontifikata je Wojtyla opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji in 104 mednarodnih apostolskih potovanj, od tega se je dvakrat mudil tudi v Sloveniji, ter napisal 14 okrožnic, 15 apostolskih spodbud, 11 apostolskih konstitucij in 44 apostolskih pisem ter pet knjig.
Med obiskom v Furlaniji—Julijski krajini meseca maja 1992 je na stadionu v Vidnu spregovoril po slovensko: »Prisrčno pozdravim vse slovenske vernike videnske nadškofije. Veseli me, da ste ohranili v vaših srcih vero, ki vam je bila oznanjena v starih časih oglejskega patriarhata«. Le v tisti priliki je v videnski stolnici sprejel slovenske duhovnike in laike, ki so mu predstavili prizadevanja, probleme in pričakovanja v zvezi z zaščito slovenske manjšine in ovrednotenju verskega in kulturnega zaklada slovenske skupnosti. Janez Pavel II. je leta 1983 na trgu svetega Petra pozdravil slovenske duhovnike in vernike ob Trinkovem simpoziju in leta 1984, ob vseslovenskem romanju v Rim, sprejel delegacijo iz Benečije, ki mu je izročila dokument o stanju slovenske manjšine v videnski provinci in potrebi po pravičnem zaščitnem zakonu.
Beatifikacije Janeza Pavla II. se bo 1. maja udeležilo ogromno število ljudi iz vsega sveta. Kot je je pokazala ena izmed anket javnega mnenja na Poljskem, bi se je lahko udeležilo tudi do milijon Poljakov. Podpredsednik poljske škofovske konference nadškof Stanislaw Gadecki iz Poznana napoveduje, da se bo slovesnosti v Rimu udeležilo še več Poljakov kot papeževega pogreba aprila 2005. Razlog je tudi v tem, da sta na Poljskem 1. in 3. maj dela prosta dneva.
V svetišču na Jasni Gori in na katoliški univerzi v Lublinu, ki sta oba tesno povezana s pokojnim papežem, so novico o beatifikaciji sprejeli z aplavzom. Študentje so po več poljskih mestih pripravili molitveno bedenje. V Wadowicah je bila v cerkvi Marijinega darovanja nasproti hiše, v kateri se je 18. maja 1920 rodil Karol Wojtyla, zahvalna maša, pri kateri so napovedali gradnjo kapele blaženega Janeza Pavla II. Nekdanji poljski predsednik Lech Walesa je dejal, da brez papeža ne bi bilo gibanja Solidarnosti, ki je pripomogel k zrušenju komunizma. Izrazil je upanje, da jim bo njihov veliki prijatelj s svojim pogledom od zgoraj pomagal rešiti velike probleme na Poljskem, v Evropi in po svetu. Pokojni papež je častni meščan več deset poljskih mest in po njem je poimenovano na stotine ulic, trgov, šol in bolnišnic po vsej deželi. Vsako leto po njegovi smrti so odkrili približno sto njegovih kipov, kot poročajo poljski mediji, pa je več deset katoliških župnij že izrazilo namero, da se poimenujejo po blaženem Janezu Pavlu II.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp