Izredno liepi dan par Štuoblanku

masaLietošnji senjam par Štuoblanku je imeu nenavadno podobo, zak’ je biu izvaršen v spominu g. Maria Laurenciga, ki nas je pustu 25 liet tega, potlè ki je biu 55 liet v božji an naši službi.

Lietos smo na posebno vižo doživieli pomien sejma. Kuo more biti, de v fari, ki štieje 40 ljudì, se jih na senjam parkaže vič ku stuo?

Tuole pomeni, de sejmi po naših vaseh imajo še veliko muoč vabila, de se ljudjé spet zberejo kupe, de oživé svojo kulturo posebno, če je tela takuo močnuo povezana z viero, s cierkvijo, s cielo našo zgodovino.

Zatuo muora poskarbieti, de sejmi na zgubé prave podobe, de na postanejo nieki navadnega an skupnega, ku vsi sejmi na svietu, zak’ takuo nam na pomagajo dost. Muoramo ponoviti posebno na tele dan naše liepe, pametne an modre navade, de jih bojo poznali tudi forešti, ki parleté do nas.

Tele senjam je biu posvečen spominu gospuoda Laurenciga. Vič ku pu stuolietja je ostù živa priča našega življenja, naše zgodovine an kulture, našega jezika an nadvse naše viere. Pa muoramo misliti, de so vse tele omenjene lastnosti tesnuo povezane pru z našo viero. Od nje so dobile tisto posebno svetlo podobo, ki je tudi naš ponos do današnjega dne.

Gospuod Laurencig nam je pokazu, de viera zmočnieje od znotra vse, kar je liepega an vriednega na svietu.

Vemo, de lepoto, vriednost, modruost najdemo že v svietu, a viera posveti s posebno lučjo vse tele vrednote takuo, de postanejo se lieuše an buj parljubljene.

Vičkrat smo poslušali kritike an očitke na kristjane, posebno na duhovnike, čes de onì na dielajo nič an se tišče v svojh faružah brez nobenega nuca. Ku de bi jih na bilo.

Gospuod Laurencig je pokazu, de tuole nie ries, kier se on od zjutra do vičera nie dau merú, zak’ je imeu nimar kjek, za dielati. An njega parvo dielo je bilo skarb za naše ljudì, katerim je pomagu na vse viže. Tudi za penžjon dobiti; saj je biu z njega moto al’ pa s »Topolinam« vsaki dan po uradih v Čedadu al’ pa v Vidnu. Takuo je dau vsiem zastopiti, de je sarce naše viere v ljubezni do Boga an do svojega bližnjega. Tuole je, kar nam je narlieušega mogu zapustiti dragi g. Laurencig.

Našemu dobremu an zavednemu duhovniku smo odkrili tudi ploščo, da se ga bomo vedno spominiali pru pred cierkvijo, ki je odparta na širši sviet do planjave. Takuo naj bota odparti tudi naša viera an ljubezen.

Trečja zanimivost sejma je bla pridiga upokojenega nadškofa msgr-ja Pietra Brolla, ki je vodu somaševanje an ki je posebno povezan z našo cierkvijo. Izredne an iskrene so bile njegove besiede v spomin g. Laurenciga an njegove skarbi za božje ljudstvo, ki živi v tej fari. Poudaru je močno povezavo med viero an kulturo. Pru v g. Lavrencigu je videu pravo znamunje tele povezave. Z zelo iskrenimi besiedami se je zavzeu, da bi se ohranila naša kultura an naš jezik.

Pokazu se je zelo ganjen, kadar je slišu Evangelij po slovensko an so se v njim zbudile vse tiste misli an skarbi, ki videjo na isti barkici Slovence an Furlane, de bi znali zaries ohraniti, kar je njih značilnost an ki muora postati njih ponos. Jezik je naša identiteta an naša duša, ki je na moremo zatajiti ali zgubiti, brez de bi zgubili same sebe.

Še nikoli ni bilo slišati takuo lepih besied, ki kažejo tudi ljubezen našega bivšega nadškofa do nas. Hvaležni smo mu an grede upamo, de bojo tudi njegovi nasledniki modro cenili njegove besiede. Za nas vse, pa je biu 20. luj izredno liepi dan!

Marino Qualizza

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp