Pred tremi leti je Postaja Gorske reševalne službe (GRS) Tolmin zabeležila 70-letnico uspešnega delovanja. Ob ustanovitvi (11. 1. 1948) so jo poimenovali »reševalno društvo« in je štela le tri »dobrovoljce«, današnje ime pa se uporablja od leta 1950 naprej. Snežna ujma februarja 1952 je še bolj poudarila potrebo po učinkoviti gorski reševalni službi v Posočju.
Po združitvi postaj v Kobaridu in Tolminu leta 1959 je nova in enovita organizacija postala ena najpomembnejših enot Civilne zaščite v Posočju. S porastom nesreč zaradi različnih športnih aktivnosti v naravi je danes ena najbolj obremenjenih postaj Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Številne posameznike, ki so zaslužni za njene dosežke in njihova priznanja, ki so jih prejeli znotraj GRS, Civilne zaščite ali širše družbene skupnosti, je na tem mestu težko našteti. Vsaj omeniti pa je potrebno mednarodno priznanje, Srebrno plaketo za humanitarno delo (Targa d’Argento 2017), podeljeno dolgoletnemu načelniku postaje Žarku Trušnovcu v Pinzolu (Italija).
Tolminski reševalci se odzivajo klicem na pomoč na območju občin Tolmin, Kobarid, Cerkno, Idrija, Ajdovščina, Kanal, Brda, Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba, Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko, Komen (deloma tudi Vipava in Sežana). Da bi na tako obsežnem terenu zagotovili čim krajši in čim hitrejši dostop do ponesrečencev, so že leta 1978 začeli ustanavljati prve operativne skupine v Podbrdu in Kobaridu, sledile so jim v Idriji in Ajdovščini. Slednja po številu in usposobljenosti reševalcev že izpolnjuje pogoje za ustanovitev samostojne postaje v okviru GRZS. Tolminski reševalci so v preteklem desetletju večkrat posredovali tudi izven svojega območja, saj je dolžnost ponesrečencem, ne glede na kraj, na prvem mestu.
Postaja je v zadnjem desetletju zabeležila toliko intervencij, kot v vseh prvih šestdesetih letih delovanja. Povprečno letno število intervencij v zadnjem desetletju (80) je kakšno leto poskočilo do številke 101. Aktivnosti v zraku, ki so zaradi spremenljivih vremenskih razmer posebnost tolminske postaje, so povzročile znaten delež vseh reševanj (43%). Gorniških nesreč je bilo 24%, preostalo (33%) so druge nesreče (gorsko kolesarstvo, aktivnosti na vodi, delo, promet,…). V 43% akcij je sodeloval zdravnik, v 27% posadka helikopterja. Med 736 reševanimi je bilo 38% nepoškodovanih, 12% lažje telesno poškodovanih, 40% huje telesno poškodovanih in 10% mrtvih oseb.
Veliko pozornost posvečajo tudi preventivi: dežurstvu na prireditvah v gorah, zavarovanju tekmovanj, spremstvu na pohodih, sodelovanju pri izobraževanjih planincev, tabornikov, padalcev in osnovnošolske mladine. Sodelujejo z reševalci iz Bosne in Hercegovine (vaje, predavanja, izmenjava izkušenj itd.).
Postaja GRS Tolmin šteje 89 članov: 10 inštruktorjev, 8 zdravnikov, 6 reševalcev letalcev, 4 vodnike reševalnih psov, 9 pripravnikov in 5 pridruženih članov. Strokovno povezana v GRZS še vedno deluje znotraj Planinskega društva Tolmin in ima svoj sedež v stavbi ob bodočem centru za zaščito in reševanje.
Okrogli jubilej so obeležili s priložnostno svečanostjo in predavanjem 70 let zgod in nezgod gorskega reševanja s fotografsko razstavo Miljka Lesjaka. Izdali so tudi stenski koledar s fotografijami z reševanj in Dnevnik himalajskega zdravnika (Kadar boš na rajžo šel) nekdanjega člana dr. Jožeta Andlovica. Tudi z bogato publicistično bero opozarjajo na svoj prispevek k bolj prijazni in humani družbi. (Žarko Rovšček)
Tre anni fa la stazione di Soccorso alpino di Tolmin (in sloveno «Postaja Gorske reševalne službe Tolmin») ha festeggiato i propri settant’anni d’attività. Istituita l’1 novembre 1948 come semplice associazione di salvataggio, ha assunto il nome odierno nel 1950. Nel 1959, a seguito della fusione delle due stazioni di Kobarid e Tolmin, è diventata una delle più importanti unità di protezione civile del Posočje. A causa delle calamità naturali che a volte interessano il territorio e della crescita degli infortuni legati alle pratiche sportive nella natura, oggi figura tra le stazioni della Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) col maggior carico di attività. Tra i vari riconoscimenti ricevuti dai suoi associati, di certo va ricordata la Targa d’Argento 2017 conferita a Pinzolo (Italia) a Žarko Trušnovec, comandante di lungo corso della stazione.
I soccorritori di Tolmin rispondono alle richieste di aiuto provenienti dagli ambiti comunali di Tolmin, Kobarid, Cerkno, Idrija, Ajdovščina, Kanal, Brda, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Komen nonché, in parte, di Vipava e Sežana. Trattandosi di un ambito molto vasto, già nel 1978 sono stati istituiti gruppi operativi a Podbrdo e Kobarid, più tardi a Idrija e Ajdovščina. Per numero e competenze dei soccorritori, quest’ultima località avrebbe già le carte in regola per istituire una stazione autonoma.
Spesso i soccorritori di Tolmin prestano aiuto anche al di fuori del proprio ambito territoriale –l’aiuto agli infortunati, infatti, viene prima di tutto. Negli ultimi dieci anni il loro numero d’interventi è aumentato esponenzialmente.
La stazione di soccorso di Tolmin è molto attiva anche dal punto di vista della prevenzione: i suoi membri prestano servizio durante le manifestazioni in quota e alle competizioni sportive; effettuano servizio di accompagnamento durante le escursioni; collaborando, inoltre, alla formazione di alpinisti, scout, paracadutisti e ragazzi in età scolare.
La stazione, che è tuttora attiva in seno al Planinsko društvo (Circolo alpinistico di) Tolmin, conta 89 membri.
La ricorrenza dei 70 anni è stata celebrata con una cerimonia solenne, una conferenza dal titolo «70 anni di avventure e disavventure di soccorso alpino» (in sloveno «70 let zgod in nezgod gorskega reševanja») e una mostra fotografica di Miljko Lesjak. La stazione di soccorso di Tolmin ha, tra l’altro, pubblicato un calendario con fotografie tratte dalle attività di salvataggio e il diario «Dnevnik himalajskega zdravnika» («Diario di un medico himalaiano»), di Jože Andlovic.
