Il ministro degli Esteri, Giulio Terzi, ha assicurato tutto il proprio impegno affinché i fondi statali per la minoranza slovena, nonostante la crisi economica, non vengano ridotti. Lo ha fatto venerdì 19 ottobre nella quarta riunione del Comitato di coordinamento dei ministri italo-sloveno, a Brdo pri Kranju.
Nel corso del vertice, la delegazione del governo di Lubiana, guidata dal ministro degli Esteri, Karl Erjavec (il ministero per gli Sloveni nel mondo era rappresentato dal segretario di Stato, Matjaž Longar), ha infatti criticato il taglio dei contributi per gli sloveni in Italia operato dal governo Monti e ha chiesto che il finanziamento divenga sistematico, cioè certo nell’importo e nei tempi di erogazione. La Slovenia ha chiesto, inoltre, che la nuova legge elettorale per il Parlamento consenta l’elezione agevolata di esponenti sloveni, che la riorganizzazione delle province non danneggi la minoranza e che le scuole con lingua d’insegnamento slovena, per la loro specificità,
non debbano sottostare al dimensionamento numerico e organizzativo richiesto agli istituti della maggioranza.
Na Brdu pri Kranju je 19. oktobra zasedal Koordinacijski odbor ministrov Republike Slovenije in Italijanske republike. Pri pogovorih med ministroma za zunanje zadeve Karlom Erjavcem in Giuliem Terzijem je bil v skladu s prakso MZZ prisoten tudi državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar.
Predstavniki Vlade RS so na zasedanju zunanjih ministrov pozdravili ustanovitev omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. V skladu z odprto problematiko je slovenska stran izrazila pričakovanje, da se bo v okviru nadaljnjih zasedanj omizja obravnavalo in reševalo čim več odprtih vprašanj. V pogovorih so se sogovorniki dotaknili problematike z izplačevanjem finančnih sredstev avtohtoni slovenski narodni skupnosti s strani italijanske vlade. Predstavniki slovenske manjšine opozarjajo, da je financiranje po zaščitnem zakonu 38/01 deležno finančnih rezov in zamud pri izplačevanju. Slovenska avtohtona narodna skupnost ima namreč aktivno vlogo pri krepitvi čezmejnih odnosov na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Njen obstoj, delovanje in razvoj pa so tesno povezani s podporo obeh držav, še posebej s strani Italijanske republike in Avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine. Zato bi bilo spodbudno, da se najde ustrezna in sistemska rešitev, ki bi slovenski narodni skupnosti omogočala rast in razvoj. Obe strani sta podprli prizadevanja za sistemsko rešitev, italijanski zunanji minister pa zagotovil, da se bo zavzel za ureditev tega področja ter da se finančna sredstva, namenjena manjšini kljub finančni in gospodarski krizi v državi ne bodo krčila.
Tema pogovorov so bile tudi aktivnosti slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji v zvezi s prihajajočo premembo volilne zakonodaje. Urad te aktivnosti spremlja in jih podpira v prepričanju, da je potrebno zagotoviti olajšano izvolitev slovenskih predstavnikov. Italijanski zunanji minister je zagotovil, da bodo šle spremembe za izvolitev v smeri približevanja državljanom, tudi posameznim skupinam in s tem tudi slovenski manjšini. Na področju šolstva je slovenska stran opozorila, da so šole s slovenskim učnim jezikom specifične in zato ne morejo biti predmet enakih sprememb kot ostale šole. Pričakuje se, da se bo ohranila obstoječa mreža osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Glede kvalitete poučevanja je bilo z italijanske strani dano zagotovilo o nadaljnji podpori slovenskemu šolstvu Italiji.
Ob pripravi nove organizacije pokrajin, ki jih v luči racionalizacije napoveduje Italija, je slovenska stran izrazila pričakovanje, da spremembe ne bodo imele negativnih posledic za slovensko manjšino oziroma da bodo te usklajene z njimi.
Dotaknili so se tudi slovenskih manjšinjskih medijev v Italiji. Slovenska stran je izrazila pričakovanje, da bi se čim prej
zagotovila finančna sredstva za nemoteno delovanje medijev.
