Festivali in dostop do Tolminke in Soče
Il Tolminka, l’Isonzo e i festival

Z junijsko odločitvijo (sicer komaj sklepčnega) tolminskega občinskega sveta, da se v bodoče organizatorjem festivalov in njihovim obiskovalcem prepove »privatiziranje« pravljične lokacije na sotočju Tolminke in Soče, ki bi po novem sklepu morala ostati vseskozi dostopna vsem obiskovalcem Tolmina in seveda domačinom ter ne samo udeležencem festivala, se je dvignil rompompom kot že dolgo ne. Glavni prapor nezadovoljstva so ponesli organizatorji najbolj množičnega festivala – MetalDays, ki so, zavedajoč se svoje dominantne vloge na festivalskem dogajanju, ostro kritizirali zahteve tolminskega občinskega sveta, se obregnili tudi ob napovedano omejitev števila obiskovalcev na 5.000, se znova (upravičeno?) obregnili ob traso nove tolminske obvoznice ter napovedali svoj odhod iz Tolmina, saj naj bi bil letošnji festival zadnji na tej tradicionalni lokaciji. Da je letošnji prometni kolaps na vseh vpadnicah v Tolmin na prvi dan metalskega festivala samo naključno sovpadel z zgoraj naštetim dogajanjem, lahko verjamejo samo tisti najbolj naivni. Tudi ostali organizatorji (Sajeta Art& Music Festival, Punk Rock Holiday, Overjam More Than Reggae Festival in Butik Festival) po sprejetju sklepa opozarjajo predvsem na posledice izločitve ožjega območja sotočja Tolminke in Soče iz festivalskega območja za leto 2023, saj s tem ostajajo brez ključnega ali celo edinega prizorišča, po njihovih besedah pa to ogroža obstoj glasbenih festivalov na Tolminskem.

Verjetno trenutno obe vpleteni strani – na eni organizatorji, na drugi Občina Tolmin – bolj kot ne (iz)postavljata svoja pogajalska izhodišča, ki so, kot je za pogajanja značilno, spočetka maksimalistična. Tako znova izgleda, da so vsak na svojem bregu, vmes pa ne samo, da ni mostov, kaže da niti rešilni čolnič ne vozi sem ter tja in so pozicije zabetonirane daleč vsaksebi.

Pa je temu res tako? Še zdaleč ne. Nekateri organizatorji svoj odhod iz Tolmina napovejo skoraj vsako leto. Enkrat jih moti nekaj, drugič nekaj drugega, pa malo zaropotajo in zagrozijo z odhodom na druge, bojda že dogovorjene lokacije. Pač legitimen način, da dosežejo nekatere svoje cilje. A zaenkrat ni še noben odšel, če že, ga je hitro nadomestil nekdo drug, s podobnim ali drugačnim konceptom dogajanja. Tudi Občina Tolmin je že ob sprejemu junijskih sklepov napovedala, da zadeve niso dokončne, da bodo ukrepe še dodatno preučili, prisluhnili tako lokalnim prebivalcem, turističnim ponudnikom, kot tudi organizatorjem in vsem ostalim deležnikom in, če bo potrebno, na jesenskih sejah sklepe po potrebi prilagodili. Nenazadnje je do naslednjih festivalov še celo leto in, kot nas učijo tudi slovenski pregovori, se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi ta se ne bo. Če bodo vpleteni našli kompromis, ki bo nekoliko bolj poskrbel za zadovoljstvo in interese domačinov (resnici na ljubo so bili zadnja leta dva meseca praktično brez dostopa do sotočja – in to sredi poletja, ko je poležavanje na bregovih Soče in Tolminke resnični balzam za dušo in telo) in hkrati ne preveč oviral udeležencev festivalov, bo najbolje za vse. O različnih pogledih in interesih se je namreč treba pogovarjati, saj se tako skoraj zmeraj najdejo (naj)boljše rešitve – katere pa se seveda lahko še nadgradi.

En korak v to smer je bil že letošnji pilotni projekt s spremenjenim režimom na festivalskih prizoriščih – organizatorji so morali v času trajanja festivala od 6. do 18. ure zagotavljati prost dostop do območja ob Sotočju, omogočiti časovno neomejen prost dostop do Nemške kostnice in pietetni odmik od pokopališča v Tolminu dolžine najmanj 50 metrov. Glasbeni program festivala na zunanjih odrih se je lahko odvijal največ osem ur na dan in se moral končati najpozneje ob 1. uri naslednjega dne, na območju sotočja pa se lahko izvede največ šest tradicionalnih festivalov. Občina je obljubila analizo teh ukrepov in na podlagi zbranih podatkov nadaljnje ukrepanje.

Kot so dodali na tolminski občini, festivalom ne nasprotujejo, temveč želijo s festivalskim modelom za leto 2023 stremeti k celostnemu in trajnostnemu upravljanju območja ob sotočju na način, ki bo čim bolj upošteval interese lokalnega prebivalstva, deležnikov tega prostora ter tudi naravovarstvene omejitve, ki jim je ta lokacija podrejena.

Naj besede meso postanejo. (Marko Berginc)

A giugno il consiglio comunale di Tolmin ha deciso di vietare ad organizzatori e pubblico dei festival, in futuro, di “privatizzare” l’area alla confluenza tra Tolminka e Isonzo. In tal modo la zona dovrebbe rimanere sempre accessibile anche a visitatori e residenti, invece che ai soli spettatori del festival. La decisione ha sollevato un polverone, soprattutto da parte degli organizzatori del festival di maggior richiamo, MetalDays, che hanno criticato sia il limite annunciato di 5.000 persone a evento sia (di nuovo) il percorso scelto per il nuovo passante stradale. Hanno anche annunciato l’intenzione di lasciare Tolmin, per organizzare la prossima edizione di MetalDays altrove. Nella diatriba gioca con ogni probabilità del proprio anche l’intaso di traffico che si è verificato in ingresso a Tolmin nel primo giorno del festival. Da parte loro, gli altri organizzatori di festival (Sajeta Art& Music Festival, Punk Rock Holiday, Overjam More Than Reggae Festival e Butik Festival) hanno richiamato l’attenzione sulle conseguenze che potrebbe avere l’escludere la zona della confluenza dall’area di svolgimento dei festival nel 2023. L’assenza di un’ambientazione importante metterebbe a rischio l’esistenza dei festival nella zona di Tolmin.

Le posizioni espresse dagli organizzatori da una parte e dal Comune di Tolmin da un’altra sono, ovviamente, massimaliste. Quasi ogni anno alcuni organizzatori di grandi eventi annunciano l’intenzione di lasciare Tolmin; già nell’approvare la decisione a giugno, da parte sua l’amministrazione comunale ha annunciato che essa non è definitiva e che intende interpellare popolazione, operatori turistici , organizzatori dei festival e le varie parti coinvolte. Ulteriori delibere apporterebbero eventuali correttivi.

Sarebbe nell’interesse di tutti giungere a un compromesso che vada incontro agli interessi della popolazione locale (negli ultimi anni, per due mesi di fatto l’accesso alla confluenza è venuto meno) e che non crei troppi impedimenti a chi partecipa ai festival.

Un passo in tal senso è già stato effettuato, quest’anno, col progetto pilota che ha sperimentato una diversa regolamentazione per l’area dei festival. Durante il periodo del loro svolgimento, gli organizzatori hanno dovuto garantire libero accesso all’area della confluenza tra Tolminka e Isonzo dalle 6.00 alle 18.00, libero accesso continuativo all’ossario tedesco e una fascia di distanza rispettosa del cimitero di Tolmin di almeno 50 metri. Il programma musicale sui palcoscenici all’aperto si è potuto svolgere per un massimo di otto ore al giorno, con termine al più tardi all’1.00 del giorno seguente; sull’area della confluenza si è potuto organizzare un massimo di sei festival. Il proposito del Comune di Tolmin, ora, è quello di analizzare tali interventi e intraprendere ulteriori passi in base ai dati raccolti.