V agregacijskem centru na Vartačah je arzstava fotografij Odda Lesizze go mez križe in kapelce, ki se ušafajo v vaseh in po stazah v Nediških dolin. Telega fotografa brauci Doma dobro poznajo, saj vičkrat objavljamo njega diela. Oddo Lesizza je iz Idarske doline. Rodiu se je v Obuorči, kamun Prapotno, 76 liet odtuod. Dielu je infermier a, odkar je na pensijone, posveča vse svoje moči fotografiji.
Oddo, kakuo se je rodila tela pašjon?
»Že kar sam biu otrok, sam imeu, me pari, 14 liet, mi so kupil’ ‘no makino fotografiko. Potle mi je paršla pašijon nardit fotografije diela na puoju, kàr so šli sieč travo al’ dielat grunt. Kàr sam konču sudaščino, sam šu dielat infermier v Biello, v Piemonte. Tudi tam mi je paršla voja iti fotografavat. Sam šu naprej s fotografijo tudi kàr sam se varnu v Čedad in sam začeu dielati tu špitalu. Kàr sam šu u pensijon sam ču, de na morem biti križan rok in sam pomislu, de muoram kiek narest. Zatuo sam začeu spet fotografat. Takuo sem začeu dielat fotografije go mez stare urata, kazone, cierkve, utarje, kapele, križe, kamor šele hodejo v nekaterih vaseh za precesije svetega Marka po puoju. V starih cajtih, kàr so ljudje šli dielat, so se kajšan krat ustavili par telih kapelah, se prekrižali in zmolili Očenaš. V kajšnem kraju vidim, de jih postroijo, v nekaterih pa se poderejo in za nomalo liet jih na bo vič, glih takuo križou. Jest sam teu fotografat tuole, de ostane. Mi je paršlo u glavo iti fotogravat tud’ te stare zapuščene hiše. Sam jih fotografu puno okuole. Kàr jih vidiš, te prime malinkonija, zak’ misliš, de so se naši te stari maltrali, de bi jih zazidali, in sada vidiš, de je vse zapuščeno. Se zdi huduo, de tiste, ki so naši te stari naredli, se pa poderja.«
Oddo, vi ste prehodu vse naše doline. Kako so se spremenile, odkar ste biu otrok?
»Kàr sem biu mlad, je bluo puno ljudi. V vaseh, kjer jih je bluo 100 al’ vič, sada jih je pa štier… Če ušafaš kajšnega, ki ima nomalo liet, ti povie, kuo je bluo ankrat. Te mladi te ne nanča pozdravejo…«
A ste shranu vse fotografije, ki jih ste nardiu v telih lietah?
»Ja, seviede, naj bojo kapele, kazoni, vrata, naj bojo tiste hiše, ki so zapuščene. Priet seviede sam dielu fotografije z rulinan, sada, ki je digitalna tehnika, sam začeu dielati tud’ druge reči. Mi je paršlo tu glavo narditi tudi fotografije mostou nad Nedižo an Idrijo. Poliete bojo parpravli bukva z mojimi fotrografijami go mez korita, kamor so vozil’ žvino in kamor so hodile ženske prat. V kajšni vasi so postrojil’ korito, par kajšnem kraju pa puojde zgubjeno.«
Zadnje lieta vidimo vaše fotografije na domačih časopisah. Sada dielate tudi razstave in bukva. A ste veseu tuolega?
»Ja, seviede. Mi je ušeč dielati za naše vasi, zak’ so tle moje korenine. Rodiu sam se v Obuorči, sada živim v Čedadu ampa, kàr se varnem v domače kraje, me pari, de sam biu nimar tam.«
Intervista con Oddo Lesizza, le cui foto di cappelle votive e croci nei paesi delle valli del Natisone, sono in mostra in questi giorni al centro La Sorgente.
