7 Gennaio 2013 / 7. januar 2013

Msgr. Qualizza: nas ne bodo
ločili od ostalih Slovencev

»Žal se „rezijanski sindrom“ širi na Benečijo. Nastajajo in se razvijajo čudne teorije, ki jih podpirajo celo nekatere občine, pokrajinski in deželni politiki. Tisiti, ki so v mračnih letih delali proti slovenskemu jeziku in kulturi, so sedaj pripravili novo asimilacijsko politiko, ki dela, da bi ločila Slovence v videnski pokrajini od tistih na Tržaškem, Goriškem, Posočju in celi Sloveniji. Vse to delajo z denarjem, ki je namenjen Slovencem. Postaviti se jin je treba z vsiemi močmi. Država, dežela in lokalne uprave morajo upoštevati znanstvene ugotovitve, ki nas priznavajo za prave Slovence, in odreči vsako politično in finančno podporo tistim krogom.« Tako je povedal msgr. Marino Qualizza v nedeljo 6. januarja v nabito polnim gledališču Ristori v Čedadu. Odgovorni urednik Doma je govoril v imeu slovenskih organizacij videnske pokrajine.

Govornik je bil dokaj kritičen tudi do deželne uprave. »Posebnost ji je bila priznana predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Da bi ohranila avtonomijo, se sedaj sklicuje na svojo večjezičnost in multikulturnost. A ima večkrat do Slovencev mačehovski odnos, saj se premalo briga za naše pravice in težko vetegne iz svoje blagajne kakšen denar za našo manjšino.«

Msgr. Qualizza se je dotaknil tudi drugih aktualnih tem. »Pozitivno je odprtje vladnega omizja za Slovensko manjšino, ki mu predseduje podtajnik Ruperto. Troštamo se, de bo to telo prispevalo k pozitivni rešitvi vsek odprtih vprašanji. Država pa vedeno krči sredstva za Slovensko manjšino. Sklicuje se na ekonomsko krizo, a je vsota zelo majhna za državo, kakšna je Italija, ki sodi v vrh najbolj razvitih in bogatih držav. Potrebno je zagotoviti vsaj sredstva, ki jih predvideva zaščitni zakon in doložiti vsoto, ki jo je uničila inflacija v teh 12 letih. Pomembno je tudi, da je financiranje sistematično, se pravi gotovo v znesku in v roku izplačila in ne prepuščeno milosti ali nemilosti vladajoče opcije. Sredstva za ekonomsko rast, ki jih zaščitni zakon določa za nediške in terske doline, Rezijo in Kanalsko dolino so življenskega pomena. Nedopustno je njihovo rezanje. V zakon je bila vnesena simbolična vsota, ki bi jo morali država in dežela zvišati. Tale bi lahko bila prava ekonomsko prosta cona (zona franca): pomoči in davčne olajšave za občine, kjer živijo Slovenci. Jezik in kultura se ohranita le, če so ljudje na teritoriju.«

»Zahvalimo Slovenijo, ki nan je vedno blizu in nas podpira – je nadaljeval govornik -. Njena finančna pomoč je dragocena za nemoteno in učinkovito delovanje naših organizaciji. Njena politična podpora je še kako potrebna v odnosih naše manjšine do italijanske vlade, dežele Furlanije Julijske krajine in lokalnih uprav. Veseli smo, da je prišlo do dvodnevnega obiska ministrice Ljudmile Novak. Potrebna je velika pozornost za nas teritorji ko gre za evropske projekte in financirianje strani Slovenije in Dezele. Upamo, da bo vprašanje obnove hrama dvojezične šole res prav hmalu rešeno. Potrebno se je prizadevati še naprej za rast učenja slovenskega jezika. Učencam sedanje dvojezične šole je treba zagotoviti možnost, da bodo nadaljevali dvojezično šolsko pot doma, na našem teritorijiu. Zato je treba odpreti dvojezične višje srednje šole. Terske doline zahtevajo svojo dvojezično šolo. Vprašajo jo starši šoloobveznih otrok, vprašajo jo občine. Kanalska dolina zahteva pa trijezično šolo. Z veseljem pozdravljamo nedavno oživitev delovanja združenja don Mario Černet. Prav gotovo bo prineslo pozitivne novosti med Slovenci v Kanalski dolini, ki so številni in živahni. Nedopustni so pritistki in celo sovraštvo do Rezijanov, ki se zavedajo, da so Slovenci. Tisto kar se dogaja pod Kaninom spominja na Fedrovo zgodbico: „Superior stabat lupus, longe inferior agnus“.«

Državni podtajnik na ministrstvu za notranje zadeve Saverio Ruperto se je v svojim govoru po zgledu pokojnega videnskega nadškofa Alfreda Battistija opravičil Slovencem za krivice, ki jih jim je naredila Italija in povdaril, da so manjšine veliko bogastvo za celo državo. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je Benečanom izražila hvaležnost, ker so ohranili svojo identiteto in gojijo slovenski jezik. Čedajski župan Stefano Balloch je pa naznanil, da bo ob 150-letnici rojstva občina poimenovala po msgr-ju Ivanu Trinko ulico ali drugi primeren kraj v mestu.